…zaradi komarjev. Razpad mogočnega imperija ima toliko teorij kot izumrtje dinozavrov in najbolj glasna je tista, da so zapravili imperij bodisi zaradi razvrata ali pa zato, ker je bil preprosto prevelik.
Rimski imperij je pravzaprav razpadal dolga leta. Na oddaljenih mejah je imel težave s Huni, Goti, Vizigoti, Ostrogoti in Sasi. Zaradi verskih nasprotij sta se prepirala pravoslavni vzhod in latinski zahod. Poleg tega se je čisto po italijansko v vladi razpasla korupcija, piko na i pa so dale državljanske vojne.
Konec imperija ponavadi umestimo v leto 476, to pa zato, ker so takrat odstavili zadnjega zahodnega kralja. Takrat se je končalo dolgo umiranje velike države Rimljanov. A največja težava niso bili “barbari”, ki so hoteli kos cesarstva. Težava je bil vsiljivec komar vrste Anopheles.
Rimljani so sicer poznali malarijo, niso pa jo znali pozdraviti. Že 40 let pred našim štetjem je vojak in kmetovalec Lucij Junij Kolumela v svojih zapisih predlagal, da “vojaška infrastruktura ne sme biti blizu močvirij, saj se iz njih dvigajo žuželke, ki pikajo vojake, ti pa se včasih nalezejo skrivnostne bolezni”. A niti pol tisočletja kasneje niso vsi vedeli, da malarijo prenaša komar. Aristokratski pisec Apolinar Sidonij je zbolel za to boleznijo, a ljudem govoril, da je vanj “vstopil veter iz kužne Etrurije”. Resnici na ljubo, ta nevednost se je ohranila do 18. stoletja!
Izraz malarija pravzaprav pomeni “slab zrak” in nižje ležeči kraji so nevarnejši, saj se v toplih mlakah razmnožuje komarska zalega, ki potem raznaša smrtonosno bolezen.
Zanimivo je, da v Rimu niso opazili porasta smrtnosti zaradi komarjev in splošno mnenje je bilo, da se krepki ljudje pozdravijo. Umirajo le šibkejši. Nekateri, vključno z Julijem Cezarjem, so postali celo odporni na malarijo. To gensko odpornost zasledimo še pri današnjih Italijanih.
A kljub tej odpornosti je nova vrsta malarije povsem zdesetkala Rimljane. Plasmodium falciparum, trenutno najbolj smrtonosna okužba na svetu (3 milijone žrtev) je v Rim prišla na rtgovskih ladjah v času razcveta trgovine med Rimom in Afriko. Arheologi so 100km od prestolnice našli pokopališče z okostji 47 dojenčkov, ki so jih pokopali v nekaj dneh ali tednih, kar kaže na epidemijo morilskih razsežnosti. To pokopališče se nahaja ob vili v Lugnanu, ki je stala blizu močvirja ob Tiberi. Ko so analizirali kosti, so našli DNK tega smrtonosnega mikroba.
Tiste, ki niso umrli zaradi malarije, so podlegli drugim boleznim (gripi in tuberkulozi), saj jih je malarija oslabila. Čisto možno je, da je bolezen prišla do Rima in naprej prek obdelano jezersko kmetijsko pokrajino. Rimsko prebivalstvo, ki je bilo že tako gospodarsko, politično in kmetijsko ohromljeno, je mogoče klonilo prav pod to boleznijo.