Obstoj Sherlocka Holmesa in Boga

Vsa bitja z razumom verjamejo v svoj obstoj. Sherlock Holmes verjame, da obstaja, a se moti. Bog tudi verjame, da obstaja in ker je vseveden, je nemogoče, da se moti. Torej bog obstaja.

A po drugi strani: Popolnost je nujna lastnost bogov in popoln bog mora biti vrl. A vrlost pomeni prenašanje bolečin, strahov in skušnjav, zato je bog, ki je podvržen takšnim tegobam, manj popoln, kot tisti, ki jim ni. Tako je popolnost nemogoča in bog ne more obstajati.

Ko so vprašali Bertranda Russella, kaj bi rekel Bogu na Sodni dan, je dejal: “Ni dovolj dokazov, Bog! Ni dovolj dokazov!”

“Erekcije nad določenim kotom na TVju ne bomo kazali”

Bingljev v pokončnem stanju na televiziji skoraj ne vidimo, če ravno ne preklopimo na programe za odrasle. A včasih je penis preprosto treba pokazati tudi v običajnih filmih, ne? Kako določiti stopnjo erekcije, ki je še sprejemljiva za javnost?

BBFC, britanska druščina, ki na filme lepi oznake +15, +18, R in tako naprej je čist o po angleško določila, da ne bodo dovolili objave filma, ki prikazuje falus v stoječem stanju do kota, ki je večji od polotoka Mull of Kintyre, na zemljevidu Škotske (to, kar lahko vidite na naslovni fotografiji).

To zanimivo pravilo so Britanci sprejeli leta 1992, kasneje pa so po njem začeli delati tudi televizijske in nekatere časopisne hiše. Emily Dubberley, britanska novinarka, ki se osredotoča na spolnost in razmerja, je zapisala, da je to pravilo oviralo feministično pornografijo v devetdesetih, saj “nisi smel pokazati vzburjenega moškega”, medtem ko so brez težav pokazali zelo vzburjene ženske”. Splošen izgovor je bil, da se ženske tako ali tako ne odzivajo na vizualne erotične dražljaje.

Leta 2000 je piarovka BBFCja izjavila, da takšen test ne obstaja, dve leti kasneje pa so nehali z bojkotiranjem pokončnih falusov. Od takrat jih lahko vidite tudi v mainstream filmih.

Homoseksualci ne smejo biti v vojski…

… pravi Scott Lively, predsednik ultrakonzervativne krščanske organizacije “Abiding Truth Ministries”, ki promovira nazadnjaške konzervativne družinske vrednote. Samega sebe je razglasil za “najbolj razgledanega in artikuliranega nasprotnika homoseksualcev v ZDA in njihovih namer”.

Še en zmešan kristjan, ki ne mara gejev, ne? Veliko jih najdemo tudi pri nas.

Ne, ni navaden zmešan kristjan. Scott trdi, da so homoseksualci resnični izumitelji nacizma in gonilna sila grozot, ki so se zgodile med drugo svetovno vojno. Homoseksualci, kot se izkaže, so nadvse divji, krvoločni in morilski.

Lahko sem vesel, da poznam ravno tiste, ki so kultivirani in nadvse prijazni. Huh.

Ker nihče ne zna bolje spodbijati idiotske nazadnjaške sovražne logike, kot The Daily News, naj vam Jason Jones predstavi omenjenega turbokristjana in razkrije hudobne homoseksualce z roza svastikami na čelu.

The Daily Show With Jon Stewart	Mon - Thurs 11p / 10c
Gay Reichs
www.thedailyshow.com
Daily Show Full Episodes Political Humor Tea Party

 

Poznam veliko ljudi, ki naravnost sovraži geje (in so zagrizeni nasprotniki Družinskega zakonika), zato jim tukaj povem sklep zgornjega videa: Tisto, kar najbolj sovražite, ste verjetno sami globoko v sebi.

Kako zretuširati lepotico

To, da so vsa dekleta in ženske na naslovnicah močno zretuširane, je že dolgo vsem jasno. Mojstri Photoshopa že vrsto let postavljajo nemogoče standarde lepote in lepe ženske spreminjajo v virtualne barbike. Spodnji fotografiji sta primer, kako povsem normalno, postavno dekle spremenijo v “popolno” shirano iluzijo. Prva je original, druga pa je retuširana.

Kaj vi menite o retuširanju povsem lepih teles?

Igralci, katerih obraze poznamo, imen pa ne

Na blogu svojih prijateljev, AlfaSamec, gostuje ogromna filmska infografika o igralcih, ki jih po obrazu poznamo vsi, saj jih videvamo v skoraj vsaki seriji ali filmu, če pa vas vprašam po njihovih imenih, jih verjetno ne boste vedeli. Za infografiko kliknite na zgornjo sliko.

Skrivnostna ruska radijska postaja, ki buri duhove

Kdor se ukvarja z radioamaterstvom, je verjetno že kdaj naletel na kakšno čudno frekvenco, kjer so se nezemljani pogovarjali o bananah ali pa je kak policist izpovedal svoje skrivnosti, medtem ko ni vedel, da ga posluša cel svet (Nabriti kanoni). A tako čudne stvari, ko je brenčanje s postaje UVB-76, verjetno ni slišal še nihče. 24 ur na dan, sedem dni v tednu, oddaja kratko, monotono brenčanje, ki se ponavlja skoraj vsaki dve sekundi. Postajo opazujejo od leta 1982, pred tem pa zanjo ni vedel nihče brez uniforme.

Doslej se je s postaje le trikrat zaslišal človeški glas in kljub špekulacijam nihče ne ve, čemu skrivnostna postaja služi.

Nahaja se 40km severozahodno od Moskve, njene prave lokacije pa niso poznali, dokler se leta 1997 na božični predvečer ni oglasil človek, ki je rekel le: “Ja – UBV-76. 18008. BROMAL: Boris, Roman, Olga, Mikhail, Ana, Larisa. 742, 799, 14.” Nikomur ni jasno, kaj za vraga naj bi to pomenilo, so pa vsaj ugotovili, kje postaja sploh je.

Njen namen pa vseeno ostaja neznanka. Neka spletna stran trdi, da postaja “oddaja vojaške ukaze enotam in centrom za novačenje blizu Moskve”. Tega seveda ni nihče potrdil, poleg tega pa razlagi ne gre verjeti, saj je do prvih besed in številk trajalo petnajst let. Je pa razlaga, da postaja služi posredovanju sporočil vohunom, kar je običajno za kratkovalovne postaje.

Nekateri pa pravijo, da je preprosto del ruskega sistema Mrtva Roka, ki je sposoben avtomatično izstreliti jedrske rakete, če bi senzorji prek tresenja tal, svetlobe ali radioaktivnosti zaznali jedrski napad. Baje deluje le, ko so oznanjene izredne razmere (v svetu jedrskega vojskovanja, seveda).

Naslednja in bolj dolgočasna razlaga pa je raziskovanje ionosfere (to je najvišji del atmosfere), pri čemer radijski valovi odkrivajo njene nepravilnosti.

V naslovni fotki lahko vidite satelitski posnetek postaje, spodaj pa si lahko ogledate (poslušate) par sekund sprejemanja čudnega brnenja, ki ga le-ta oddaja.

Kako so trije Španci ustanovili tri italijanske mafijske združbe

Če se vam zdi, da je bila srednjeveška Španija varna, se zelo motite. Prav, vem, da tega ne mislite. Kdo bi verjel, da je bil katerikoli kraj varen v srednjem veku. Vsaj stereotipno ne. Dolgo pred pojavom cosa nostre, so ulice in poštene ljudi ustrahovali člani Garduñe, skrivne zločinske združbe, ki so jo ustanovili okrog leta 1417, v mestu Toledo pa so jo odobrili tri leta kasneje. Kako lahko kakšno mesto odobri toplo kriminalcev, mi ni jasno.

Nekateri zgodovinarji sicer dvomijo o obstoju omenjene združbe, a to konspirologov ne ovira pri vključevanju Garduñe v svoje zgodbice. Združba naj bi bila aktivna kar štiri stoletja, poleg ropanja, ugrabljanja, požiganja in umorov po naročilu so bili zelo v pomoč inkviziciji. Težava je v tem, da Garduña ni omenjena v nobeni resni študiji o izobčencih in zločincih tistega časa.

Nekateri pa trdijo, da je to le predhodnik napolitanske Camorre, katere zločinskost so iz Garduñe prenesli v Italijo med Špansko nadvlado Neaplja.

Ljudska pesem iz Kalabrije pa namiguje na veliko starejšo dediščino zločestih Špancev. Pripoveduje namreč zgodbo treh bratov Garduñe ali treh španskih vitezov, ki so v sedemnajstem stoletju pobegnili iz Španije, potem ko so sestrino čast umili s hektolitri krvi. Doživeli so brodolom in ostali na otoku blizu Sicilije, en izmed bratov, Mastrosso, zelo navdušen nad Devico Marijo, pa se je prebil do Neaplja in ustanovil Camorro. Drugi brat, Carcagnosso, ki ga je ščitil sveti Mihael, je v Kalabriji ustanovil neizgovorljivo ‘Ndrangheto, Osso pa je pod okriljem svetega Jurija začel sicilijansko mafijo.

Da je njihova kartoteka na lokalni policijski postaji popolna, jih nekateri povezujejo tudi s piratstvom in povezavo z gusarji tja do Amerike. Podobno zgodbo najdemo na Kitajskem, kjer so trije budistični menihi ustanovili triade. Kar je malce manj verjetno, glede na njihovo miroljubnost.