Google je znan po krilatici ne bodi zloben, CIA pa po največjih barabijah na planetu. Seveda se takšno podjetje ne bo pečalo s takšno organizacijo. Seveda, zakaj ne? CIA potrebuje zasebne podatke celega sveta, Google jih ima.
A tokrat ni govora o zasebnih podatkih (te je Google verjetno že dal obveščevalni agenciji). Govora je o napovedovanju prihodnosti.
Del CIA, ki je zadolžen za investicije in Google sta se odločila skupno financirati podjetje Recorded Future, ki nadzira splet “realnočasovno” in pravi, da s temi informacijami lahko napove prihodnost.
Ta firma prevoha na tisoče in tisoče spletnih strani, blogov in Twitterjevih računov, zato pazite, kako zašifrirate sporočila o bombah ali čem podobnem. Verjetno sem na črni listi že z omembo tega razstreliva.
Kakorkoli, omenjeno podjetje s prečesavanjem spleta povezuje ljudi, organizacije, dejanja in incidente – tako tiste v sedanjosti kot tudi tiste, ki se še imajo zgoditi. V svojem opisu dela podjetje trdi, da njihovo analitično orodje seže “prek iskanja”, saj išče tudi “nevidne povezave” med dokumenti, ki govorijo o istih ali sorodnih stvareh in dogodkih.
Finta je v tem, da za vsak dogodek ugotovijo, kdo bo vpleten, kje in kdaj se bo zgodil. Iz pisarij na svetovnem spletu lahko pokažejo spletni “momentum” za vsak dogodek na planetu. “Super stvar pri tem je, da lahko dejansko napovemo krivuljo dogodkov, vsaj v večino primerih,” je dejal direktor podjetja, Christopher Ahlberg, bivši pripadnik švedskih posebnih enot, zdaj pa doktor računalniških znanosti.
Mogoče se vam bo zdelo čudno, a to ni prvo sodelovanje med gigantom Googleom in vohunskimi agencijami. Še preden je agenciji za varnost NSA zavaroval njihovo omrežje, je Google prodal hi-tech opremo skrivni agenciji za prestrezanje signalov. Po drugi strani pa je CIA (oziroma njen podizvajalec In-Q-Tel) financirala podjetje Keyhole, ki je obdelovalo satelitske posnetke, kasneje pa ga je kupil Google in s pomočjo tega nakupa ustvaril Google Earth.
Je pa prvič, da je Google financiral novo podjetje istočasno z obveščevalno agencijo. Nihče sicer ne obtožuje Googlea, da sodeluje z vohuni, a te investicije bodo voda na mlin tistim, ki kritizirajo spletnega velikana zaradi prevelikega prijateljstva z ameriško vlado.
Leta 2008 je direktor CIA dejal, da skrivne informacije niso glavno zanimanje njihovega posla, zato so tajne agencije vedno bolj zainteresirane za podatke, ki so javno dostopni, a so skriti v TV oddajah, časopisnih člankih, objavah na blogu, videih in radijskih oddajah. Kot je še dejal glavni vohun, Michael Hayden: “Pravzaprav je veliko zadovoljstvo rešiti problem ali odgovoriti na zapleteno vprašanje z informacijo, ki jo je na plano izpustil nekdo, ki je bil dovolj neumen ali nepreviden.”
Skozi omenjeno firmo In-Q-Tel ameriške obveščevalne agencije investirajo v številna podjetja, ki jim pomagajo najti takšne informacije. Podjetje Visible Techologies na dan pregleda več kot 500 tisoč spletnih strani, kot so blogi, YouTube, Twitter, in Amazon. Podjetje Attensity spletna besedila, ki jim pravijo “nestrukturirana” pošlje skozi slovnično sito, da so bolj pregledna in uporabna za vladne baze podatkov.
Recorded Future iz spletnih strani poberejo imena, kraje in dejavnosti, ki so omenjena, potem pa jih pregledajo in iz njih sestavijo razumljivo celoto. Seveda ne gre brez zapletenih UI algoritmov, da odkrijejo povezave med “akterji”. Medtem ko podjetje obdeluje več kot 100 milijonov dogodkov s serverjev Amazon, je glavnina analize na “živem spletu”.
Direktor podjetja pravi, da lahko povezave in dogodke odkrijejo takoj, ko se zgodijo. Realnočasovno lahko sestavijo dosjeje izbranih ljudi. S tem lahko obveščevalne agencije odkrijejo potencialno nevarne dogodke še preden se zgodijo.
Poglejmo Hezbolahove rakete dolgega dometa. 21. marca je izraelski predsednik Šimon Perez izjavil, da ima Hezbolah rakete, ki so podobne Scudom. Ta izjava je bila podprta z analizo izjav Hasana Nasrala, voditelja Hezbolaha.
Nihče sicer ni povedal, koliko sta Google in Cia vložila v to podjetje, a vsote se gibljejo okrog deset milijonov dolarjev. Google je o naložbi javnost obvestil pred pol leta, In-Q-Tel pa je krajše obvestilo objavil pred par tedni.
Vse to veliko ljudi skrbi, saj se sprašujejo, kam Google uporablja vse naše podatke (karkoli počnete na Googleu je shranjeno), večina uporabnikov pa podjetju zaupa, saj jim nudi kvalitetne storitve in obljublja, da ne bo zlorabil dotičnih podatkov. A zaupanje plahni, še posebej po “slučajnem” incidentu, ko so med fotografiranjem ulic za Street View sneli več kot 600 gigabajtov podatkov iz okoliških nezaščitenih brezžičnih omrežij.
Za zaključek, član Zveze Ameriških Znanstvenikov, Steven Aftergood, še ni zaskrbljen zaradi skupnih naložb Googlea in CIA. Zanj je resnost situacije odvisna od transparentnosti dogajanja. Če je vse jasno, kot je v tem primeru, zanj ni razloga za preplah. Če pa bodo kje luknje, jih bo javnost takoj zapolnila s skepticizmom ali teorijami zarote.
In to ne brez razloga.
Vir: Wired
A nad učinkovitosjo Morella je bil vzhičen samo Adolf, saj je večina mož v Hitlerjevem morilskem krogu dvomila o njem. General Guderian je zdravnika klical “debel prevarant”, Göring (ki je bil zasvojen z morfijem) ga je poimenoval “Mojster igel Tretjega Rajha”. Tesni Hitlerjevi kolegi so menili, da ga je Morell privadil na zdravila in droge.
