30 stvari, ki se jih zgodi v eni minuti

Ena minuta je pravzaprav čisto kratek del časa, čeprav je to relativno. Če boste naslednjo minuto držali roko na vročem štedilniku, se vam bo zdela neverjetno dolga. Če boste naslednjo minuto objemali svojo punco, se vam bo zdela neverjetno kratka. A o tem je govoril že Albert.

54,33% statistike je napačne, pravi neka šala. In četudi se nam zdi statistika bolj ali manj neuporabna zadeva, zna biti zelo zanimiva, ko hočemo videti, kako deluje ta svet in kako močno se spreminja z vsako minuto.

Mogoče vas bo kateri izmed podatkov pretresel in boste začeli razmišljati. Nekateri vas bodo osupli, drugi vam bodo zabavni. Seveda številke niso povsem natančne, ampak so le ocene. Niso pa daleč od resnice. Viri so različni in so tudi navedeni na koncu objave.

Za začetek: na svetu je trenutno 6.800.000.000 ljudi

Kaj se je torej zgodilo v zadnjih 60 sekundah?

 

1. Rodilo se je 250 otrok (od tega se jih je 113 rodilo v revščino).
2. 19 ljudi je umrlo zaradi lakote.
3. Medtem ko se je proizvedlo 10.000 ton hrane.
4. Štirje so naredili samomor.
5. Izgubili smo 30 hektarov gozdov.
6. Bill Gates je zaslužil 11.000 evrov, povprečen Slovenec pa tri cente.
7. Vietnamski delavec v tovarni Nike je zaslužil 0,0009 centa, podjetje Nike pa 25.400 evrov.
8. Strela je udarila 3600-krat.
9. Zgodilo se je pet potresov.
10. Pokadilo se je 10,5 milijona cigaret (in zanje zapravilo 140.000 evrov).
11. Za zdravila se je porabilo milijon evrov.
12. Za prepovedane droge se je porabilo 520.000 evrov.
13. Irci so popili 1900 litrov piva.
14. 38.000 ljudi je bilo na stranišču.
15. Vesoljska postaja je prepotovala 500 kilometrov.
16. Zemlja jih je naredila 1800.
17. Proizvedenih je bilo 100 avtomobilov.
18. V naravo je bilo izpuščenih 18 ton strupenih snovi.
19. Porabilo se je 7,5 milijarde litrov vode.
20. 10 ljudi je umrlo zaradi umazane vode.
21. Izdelalo se je 36.000 LEGO kock.
22. Slovenija je porabila 6.700 litrov nafte.
23. Slovenija se je zadolžila za dodatnih 200 evrov.
24. Ministrstvo za obrambo je porabilo 1400 evrov za vojsko.
25. Objavljenih je bilo 500 blogov.
26. Poslanih je bilo 370.000 e-mailov.
27. Na Facebooku je 104 več statusov, kot minuto nazaj.
28. 123.000 evrov je svet porabil za pornografijo.
29. 88.000 evrov so porabili za oglaševanje na spletu.
30. 60 ljudi je prvič dobilo dostop do spleta.

 

Kaj o danih podatkih menite vi? Kakšen je zeitgeist? Kateri podatek vas je najbolj presenetil in kateri vas je najbolj udaril?

 

Viri: Worldmeters, CIA Factbook

Bizarnost dneva: bralec misli dojenčkov

Naj že na začetku ponovim, da ne verjamem nobenemu osebku, ki trdi, da lahko a) vidi v prihodnost, b) prerokuje c) vidi karkoli nadnaravnega in/ali transcendentnega č) bere misli in d) govori z mrtvimi, e) dela karkoli hokuspokusnega.

In nikoli nisem razumel ljudi, ki so verjeli tem prevarantom. Še manj pa razumem ljudi, ki verjamejo tipu, ki trdi, da lahko prebere misli njihovih dojenčkov in jim tako pomaga razumeti, kaj le-ti hočejo. Torej, doma imate slinasto bitje, ki se nonstop dere in po vsej verjetnosti ne veste, kaj mali hoče. Razen če imate posebne materinske sposobnosti in/ali to ni vaš prvi otrok. Kaj storiti? Šur, poklicali boste bralca misli.

Tako kot v vseh o-moj-bog-pomagajte-mi-nesposoben-sem oddajah, ki večinoma prihajajo z Otoka, je tudi v tej oddaji zmedena mati, ki ne ve, kaj bi s svojim kričečim pamžem. Možakar očitno zna brat misli in se začne še sam vesti kot otrok.

Bralec misli skuša ugotoviti, zakaj je otrok razjarjen in večinoma mu neslavno spodleti, saj seveda ugiba. Ko pa ugane, gre v vse možne detajle. V tem primeru ugotovi, da ubogo mamico oblegajo neki tipi in vse skupaj dokaj grafično opiše. Kamera nujno prikaže hlipajočo mater.

 

Odlomek je vzet iz oddaje Screenwipe, kjer že sam voditelj komentira bizarnost. Verjetno se vsi strinjamo z njim, ne? Bruh.

Papeža napadla Rdeča Kapica

Verjetno že veste za ta incident, a zadeva je tako zanimiva, da jo je treba objaviti. Papeža je namreč naskočila Rdeča Kapica, ki je po poročanju medijev zares duševno motena 25-letnica. Je gospodična le hotela objeti direktorja RKC, ker je pač tip glavni car v tej organizaciji, ona pa izjemno pobožna? Je gospodična izurjena teroristka, ki jo plačuje zlobna globalna organizacija, katere voditelj nikoli ne pokaže obraza in v naročju vedno drži mačko? Mogoče je agentka KGB, ki so jo sprogramirali, da napade papeža a la Gola Pištola?

Kdo ve. Impresivno je videti bliskovito reakcijo švicarske garde/papeževih varnostikov (ne vem ali so ločeni). Težava je le v tem, da je kljub gorilam papež neslavno padel pod križem pod oboževalko.

Čudi me le, da ni incident posnet z vseh možnih kotov. Še umor JFKja pred 50-imi leti je bil posnet iz vsaj tisočih kotov. Mogoče bi morali papeža napasti v Ameriki. So pa nekateri poročali, da so vatikanski novinarji nalašč obrnili svoje objektive proč, da ne bi posneli debakla. Nekako imajo radi svojo službo.

Hej, mogoče pa bi se moral papež voziti s svojim papamobilom tudi po katedrali!

Kako vas vsi po vrsti zavajajo z zelenim platnom

Ko gledamo znanstveno fantastiko, večinoma vemo, da je tri četrtine filma CGI z zelenim platnom, a nisem si mislil, da je tako tudi z navadnimi TV serijami. Spodnji video nam pokaže kako zares snemajo nekatere serije. Mislite, da vaš najljubši lik hodi po New Yorku? Nope, Los Angeles, pred studiom. Ali v studiu, odvisno od zahtev.

Kako se razburiti v parlamentu po irsko

V irskem parlamentu je še manj poslancev, kot v našem (naši vsaj pridejo, četudi spijo in igrajo pasjanso). A tudi pet ljudi se lahko skrega. Poslanec Stranke Zelenih, Paul Gogarty, se je razburil nad trenutno situacijo, v kateri se je znašla Irska in uporabi “neparlamentaren jezik”. Če vse skupaj zmešate še z njihovim dialektom, zadeva izpade nadvse simpatično.

Pahor, tvoj krucefiks je amatersko delo. Zgleduj se po Ircih.

30 načinov kako ljudem na lep (in malo manj lep) način povedati, da so neumni

Neumne ljudi srečujemo vsak dan, a jim verjetno ne povemo, da so ignorantski cepci. Če bi jim to radi povedali, a nočete izpasti nesramni, jim lahko stanje sporočite prek evfemizmov. Politična korektnost je namreč zelo popularna.

 

1. V tvoji kadi ni ravno dovolj vode.
2. Tvoje dvigalo ne gre čisto do najvišjega nadstropja.
3. Luči so prižgane, a nikogar ni doma.
4. Kolo se ti vrti, a hrček je mrtev.
5. V vodi imaš sicer obe vesli, a sta obe na isti strani čolna.
6. Par fižolov premalo imaš za pasulj.
7. Par sendvičev ti manjka za piknik.
8. Imaš ogromno opek, a nič cementa.
9. Tvoj dovoz ne doseže garaže.
10. Imaš glazuro, a nimaš polnila.

 

Če ne marate politične korektnosti, lahko bedake udarite naravnost v srce.

 

1. Človek s tvojim IQjem bi moral imeti nastavitve glasnosti.
2. Si vedno tako neumen ali je danes posebna priložnost?
3. Naj tvoje misli ne zatavajo. Premalo jih je, da bi bile same.
4. Si že kdaj razmišljal, da bi tožil svoje možgane, ker te ne podpirajo?
5. No daj, povej mi vse, kar veš. 10 sekund časa pa imam.
6. Sklepam, da tvoji možgani dišijo po novem, glede na to, da jih nič ne uporabljaš.
7. Ne hodi k bralcu misli, pojdi raje k vedeževalki, ki bere z dlani. Za dlani sem prepričan, da jih imaš.
8. Osebno mislim, da nisi cepec. A kaj pomeni moje mnenje proti ostalim tisočim?
9. Nočem se spustiti v umski boj s teboj, saj veš, da ne bi napadel neoboroženega človeka.
10. Če bi bil še malo bolj butast, bi te morali dvakrat na teden zalivati.
11. Če bi idioti leteli, bi tukaj postavili letališče.
12. Če bi bili možgani dinamit, ti ne bi bilo treba skrbeti.
13. Rad bi te užalil, a s temi možgani sploh ne boš užaljen.
14. Imaš možgane štiriletnika in prepričan sem, da se jih je rad znebil.
15. Tvoj gobec je v brzini, a tvoji možgani so v leru.
16. Pogosto se izgubiš v mislih, saj so ti neznano območje.
17. Ne vem, zaradi česa si tako butast, a očitno deluje.
18. Če bi bili možgani obdavčeni, bi bil ti oproščen davka.
19. Če bi bila pamet dež, bi ti držal dežnik nad glavo.
20. Gledano s svetle plati si imun na resne poškodbe glave…

Konec dobe vojn – se nam obeta svetovni mir?

Mediji nas radi spominjajo, da je svet nasilen kot še nikoli. Oboroženi spopadi se odvijajo v več kot ducat državah, vključno z Afganistanom, Irakom, palestino, Sudanom, Somalijo in Kolumbijo. Obkroža nas orožje, od Kalašnikov do jedrskih raket. Osem jedrskih držav ima skupno več kot 23.000 bojnih konic, poleg tega pa svetu ne uspeva prepričati Severne Koreje in Irana, naj svoje jedrske programe opustijo. ZDA še vedno za vojsko porabijo več, kot vse ostale države skupaj, medtem ko je globalno gledano poraba za orožje narastla za 44 odstotkov od leta 1999. Stockholmski Inštitut za raziskavo svetovnega miru je objavil, da »je v zadnjem letu narastlo število groženj varnosti, stabilnosti in miru v skoraj vsakem kotičku sveta.«

Gospodarska kriza naj bi povečala nasilje po svetu, a dandanes živimo v enem najmirnejših obdobij v zadnjih 10 tisočletjih. Strokovnjaki, ki proučujejo orožje in zgodovino, v nasprotju s splošno sprejetim pesimističnim mnenjem, pravijo, da je vojna le en izmed družbenih fenomenov, ki ga bo naša kultura s časom pozabila. Nekateri akademiki celo predvidevajo, da kmalu ne bo več tradicionalnih vojn, v katerih se borita dve uniformirani vojski, ki jih podpirajo države. John Mueller, politični znanstvenik na univerzi Ohio, meni tako.

Mogoče se ideja sliši noro, a pomislimo: če vojno definiramo kot spopad med vsaj dvema narodoma, katerega rezultat je vsaj 1000 žrtev na leto, potem od invazije na Irak leta 2003 ni bilo nobene vojne. Vojne med večjimi naprednejšimi državami ni bilo od druge svetovne vojne. Državljanskih vojn je tudi vedno manj, odkar jih je bilo v devetdesetih največ. Največ oboroženih spopadov se zgodi v obliki gverilskih akcij, uporov in terorizma. Tem Mueler pravi »ostanki vojn«.

Ta dejstva bi nam ne bila v uteho, če bi ti »ostanki vojn« prispevali k milijonskim žrtvam, a temu ni tako. Študije razkrivajo, da je bilo v letu 2008 kot rezultat oboroženih spopadov ubitih 25.600 ljudi. Tretjina se je zgodila v treh najbolj težavnih območjih: Šrilanka (8400), Afganistan (4600) in Irak (4000). (Tukaj so očitno šteti le ameriški vojaki? op.p.)

Teroristični napadi, kot je bil napad na New York leta 2001 ali napad v Španiji leta 2004, prispevajo le en odstotek k žrtvam, medtem ko, na primer, zaradi avtomobilskih nesreč umre več kot milijon ljudi na leto (več kot dva odstotka).

Najbolj bojevite družbe so bile tiste pred civilizacijo človeka. Preden so ljudje ustanovili države, so vojne pobile vsaj četrtino prebivalstva, desetkrat več, kot v prejšnjem stoletju, ki je zdaleč najbolj krvavo stoletje v zgodovini človeštva. Tako vsaj pravi antropolog Lawrence Keeley z univerze Illinois. Seveda naši predniki niso vedno bili tako krvoločni, saj ni nobenega dokaza o množični agresiji med ljudmi izpred 12000 leti. (Kar še ne pomeni, da jih res ni bilo. Op.p.) Vojskovanje se je začelo zaradi več faktorjev: večanje gostote prebivalstva, pomanjkanje hrane in ločevanje ljudi v različne skupnosti. Ko so bili postavljeni kulturološki temelji, ki ločujejo »nas« od »njih«, je postalo klanje in zažiganje odgovor na zunanje dejavnike in težave.

Zgodnje civilizacije, kot na primer tiste izpred 6000 leti, v Mezopotamiji in Egiptu, so bile izjemno srborite. Zbirale so množice vojakov, izmišljevale so si nove načine in tehnologije ubijanja; od konjskih vpreg do katapultov. S časom pa so razni sporazumi in združenja omejila »zob za zob« pretepanje.

Tudi vedno več demokratičnih vladavin prispeva k vedno več miru, za razliko od prejšnjih totalitarnih režimov. V zadnjih dvesto letih so se demokratične države redko vojskovale med seboj. Ob koncu druge svetovne vojne je obstajalo le 20 demokratičnih držav, danes pa jih je skoraj štirikrat več. Zgodovinar Bruce Russet z Yalea pravi, da so združenja, kot sta Evropska Unija in Združeni Narodi zelo pripomogla k »demokratičnemu miru«, z ustvarjanjem medsebojne odvisnosti med državami. Poleg tega so ženske dobile volilne pravice, zato njihove možnosti za izobraževanje in samostojnost narastejo, rodnost upade in tako tudi povpraševanje po raznih storitvah in naravnih virih. Zaradi tega je manj trenj.

Tudi javno zdravstvo je pomemben faktor. Ker se je v zadnjem stoletju podaljšala pričakovana življenjska doba, so ljudje vedno manj pripravljeni žrtvovati svoja življenja v vojnah in drugih oblikah nasilja. Tako pravi Harvardski psiholog Steven Pinker. Istočasno, pravi, sta globalizacija in komunikacije pripomogli k medsebojni odvisnosti in večjemu sočutju do ljudi, ki pripadajo drugemu »plemenu«.

Seveda ostaja svet nevaren kraj, ranljiv za nepredvidljive dogodke, kot je terorizem. Poleg tega nam grozijo klimatske spremembe, prenaseljenost in širjenje nasilnih verskih skrajnežev. Globalni propad gospodarstva ali ekološka katastrofa nas lahko vržejo v Hobbesijanski kaos družb pred ustanovitvijo držav. »Vojna ni bistvo človeka,« pravi politični znanstvenik Nils Peter Gleditch iz Osla, »a tudi mir ni.«

Trenutno nam kaže dobro, če pa se bo tako nadaljevalo, nihče ne ve. Svetovni mir – sanje vizionarjev in misic – se nam mogoče celo nekoč obeta.

 

 

Zgornji članek je preveden in prirejen iz posebne izdaje revije Newsweek in je delo Johna Horgana. Ni nujno, da se z napisanim povsem strinjam, je pa zanimivo razmišljanje. Zanima me, kaj o tem menite vi.

Kako so jo zagodli ljubljanskemu Appleu

Osebno ne maram Applea in kvazi elitizma, ki ga zganjajo lastniki njegovih precenjenih izdelkov, zato mi je bil prank, ki so ga izvedli pred tedni na Gosposvetski v Ljubljani, zelo všeč.