Ko je sotviteraš @nejcjemec primerjal politike s študenti, se mi je primerjava zdela zelo zanimiva. Malce perverzna, a zanimiva. Velikokrat slišimo, da imajo študentje same privilegije in pravice, dolžnosti pa nobenih in da konec koncev itak nič ne delajo. A v t.i. Hramu demokracije ni veliko drugače.
Medtem, ko srečnejši študentje dobijo štipendijo, ki je v nasprotju s pravo plačo pravzaprav investicija države v mladež, je poslanska plača v nasprotju s pravo plačo pravzaprav ogromen kup denarja za malo dela.
Medtem, ko študentje dobijo v vseh večjih slovenskih mestih subvencionirano prehrano in se nakrmijo za veliko manj denarja, kot navadni smrtniki, ki so že izstopili iz študentske sfere, politiki meljejo okusno jedačo po ravno tako nižjih cenah, kot, na primer, trgovka v Maxiju čez cesto, ki gre na kosilo v Parmo. Študent v večini primerov nima rednega dohodka, zato je subvencionirana prehrana, tako kot štipendija, investicija v bodoče garače in intelektualce. A vrli stebri demokracije prihranijo na hrani tudi, če se jim na švicarskem računu vsak mesec povalja novih nekaj tisočakov.
Medtem, ko se študentje prevažajo z javnim prevozom, ki je prav tako na srečo subvencioniran (kar, tako kot cenejšo hrano, veliko ljudi meče študentariji v obraz), se s potovalkami prevažajo čez pol Slovenije bodisi z vlaki bodisi z avtobusi po več ur, mesto pa prečkajo s trolejbusi, se poslanska srenja pridno prevaža z zadnjim modelom nemške V6 limuzine, s svojim šoferjem in vedno polnim rezervoarjem. Vse tako lepo subvencionirano, da jim ni treba dodati niti razlike.
Medtem, ko se bolj resni študentje vsak dan usedejo v oguljene klopi in poslušajo zdolgočasenega profesorja, tisti manj resni pa to storijo ob vsaki polni luni (ali ko pritisne mraz), izvoljeni predstavniki ljudstva takisto bolj poredko obiščejo svoje klopi. Često vidimo prenose sej iz Državnega zbora, kjer je več osamljenih kosov sena kot pa bistrih glav s poslanstvom. Manjkajoči študent po novem izgubi kreditne točke, manjkajoči poslanec pa si mogoče napiše uro kje drugje. Mogoče na državotvornem pivu.
Medtem, ko si študentje s sostanovalci delijo stranišče in tuš, soseda trobentača brez posluha, vztrajno četo rdečih mravelj in prepih, si poslanci svoja luksuzna stanovanja z dvojno varnostjo in najhitrejšim internetom mogoče delijo s svojim sinom ali ljubico. Ponavadi za isto ceno, kot študent, ki je dobil subvencijo. Ponavadi za veliko manj, kot tisti študent, ki je ni dobil.
Se bomo še razburjali nad pravicami in privilegiji lenih študentov? Gotovo se boste.
0 komentarjev:
Objavite komentar