Zakaj Janković na prestolu ni nujno slaba ideja

Slovenija je obrnila nov list, ko smo na predčasnih volitvah izvolili Zorana Jankovića. Nekaterim se je oddahnilo, saj naj bi nas nekdanji šefe največjega slovenskega trgovca rešil iz krize, drugi pa iščejo potne liste, češ da Srba imeti na oblasti je isto, kot bi si napisali smrtno obsodbo.

Kaj torej pomeni za nas, navadne državljane, da je na najvplivnejšem položaju v državi zdaj Zoran? Ne bom se pretvarjal, da vem vse o politiki, kot to počnejo punditi na malih zaslonih. Ne vem, kaj nas čaka, a jasno je eno: z Jankovićem na oblasti zna biti prihodnost malce drugačna, kot je kazalo dva meseca nazaj. In, upajmo, drugačna, kot če bi zmagal možakar z dvema parlamentarnima sedežema manj.

Četudi ni brez madežev, saj ga obtožujejo neplačevanja podizvajalcem v Stožicah, kupovanja sinove mature in tako dalje, je to edini izmed kandidatov, ki je pred vstopom v politiko dejansko delal. Vsi po vrsti, Janša, Pahor in Virant (et alii) so zadnji dve desetletji več ali manj sedeli v parlamentu, se presedali s stolčka na stolček, pred volitvami obljubljali med in mleko, v opoziciji govorili, kaj bi bilo treba postoriti, na oblasti pa zmrznili ali pa delali predvsem v svojo korist. Od vekomaj politika in nič drugega.

Janković pa je, kot pravi uradna biografija (po ustnem izročilu, seveda), zrasel v revščini, prišel v Slovenijo, postal direktor Mercatorja, ga razširil in okrepil, postal župan Ljubljane in storil kar nekaj stvari, ki koristijo mestu. Možno je, da je storil barabijo ali tri in ga ne mislim zagovarjati. Dokler gospod dejansko ne naredi česa pametnega za državo, pač ne bom verjel, da je drugačen od omenjenih poklicnih politikov.

A dejstvo, da je bil uspešen direktor in župan in da ima za seboj delovne izkušnje, je neke vrste pedigre, ki ga protikandidati preprosto nimajo. Upajmo le, da ga ne bo zaneslo v preveč neoliberalne vodé, kar se rado zgodi ljudem menedžerskega kova.

Čez nekaj mesecev pa bomo videli, če je bilo delno zaupanje, izraženo v tej objavi, upravičeno. Dotlej pa, srečno, Slovenija.