Za Slovenijo sicer nimam podatkov, a posebna komisija v Veliki Britaniji je odkrila, da glavnim šefom velikih podjetij ne gre tako slabo, kot bi si kdo mislil. Končno poročilo, ki so ga objavili 22. novembra, vsebuje izjemno zanimive podatke. Smetana banke Barclays, na primer, ima 75-krat višjo plačo kot povprečen uslužbenec (v primerjavi z ‘le’ 14-kratno leta 1979). Kar po domače pomeni, da zasluži top boss v enem mesecu toliko, kolikor njegov podrejeni v dobrih šestih letih. V zadnjih tridesetih letih se je glavnim direktorjem banke Barclays plača zvišala za 5000 odstotkov. Na začetku osemdesetih je vsak izmed njih zaslužil 8400 današnjih evrov mesečno, danes pa se jim desetega v mesecu račun poveča za 422 tisočakov!
Če to ni dovolj grozljivo, za primerjavo poglejmo, kakšnega dviga so bili deležni povprečni Britanci. Pred tridesetimi leti je bila povprečna mesečna plača 630 današnjih evrov, danes pa okrog 2600. Torej se je v treh desetletjih povečala le za okrog 240%.
Komisija v poročilu pravi, da je takšna razlika v plačah kriva za nezaupanje v poslovneže, naredila kaos na trgu in ustvarila nestabilno okolje. In kaj nam je storiti? Komisija je zapisala 12 priporočil, ki bi uredila težavo s previsokimi plačami, med drugim javna objava vsot, ki se stekajo v različne komiteje, objava desetih najvišje plačanih šefov, objava razlike med najvišjimi plačami v podjetju in povprečjem ter ustanovitev redne komisije, ki bi nadzirala ekscese na področju plač.
Mislil bi si, da se bo politika uprla, glede na to, da jim kampanje financirajo ravno ti ljudje, ki imajo tako obscene plače, a nekateri izpod Big Bena le menijo drugače. Vince Cable, poslovni sekretar pod Cameronom, je med drugim dejal, da je hvaležen za delo omenjene komisije in da bo njegova vlada o nadaljnjih korakih govorila naslednje leto. Strinja se, da so se v zadnjem desetletju plače nekaterih neverjetno dvignile in da je to v nasprotju z interesi delničarjev in potrošnikov.
Če mu gre, kot politiku, verjeti. Heather McGregor, kolumnistka in lovka na korporativne glave, je dejala, da ni treba biti komunistična Kuba, da se zavedaš, da je to problem. Če se vlada ne zmiga, bo neenakost na Otoku v naslednjih letih še večja in bo čez dvajset let en promil Britancev v svoje žepe pobasal 14% državnih prihodkov (kar bi v današnjih razmerah pomenilo, da bi vsak izmed 60 tisoč najbogatejših Britancev pobral nad 5 milijardami dolarjev). Kaj takšnega Združeno Kraljestvo ni videlo od časov viktorijancev.
In četudi, kot že omenjeno, nimam podatkov o Sloveniji, se bojim, da slika pri nas veliko boljša. Le da imam še manj zaupanja v naše politike, kot ga imam v tiste v Westminstru. Ne glede na to, koliko medu in mleka nam obljubljajo pred četrtim decembrom.
Vir: New Statesman
0 komentarjev:
Objavite komentar