Poznamo prizor: pijani svatje na albanski poroki, srečni revolucionarji na ulicah Kaira, zmagoslavni talibanski uporniki nekje sredi Afganistana. V rokah kalašnikov in rafali izstreljeni v zrak. A kam gredo vsi ti naboji?
Če vam zdrava pamet odgovori, da kar gre gor, mora tudi dol, potem ima prav. Četudi naboji padejo z veliko manjšo hitrostjo kot zapustijo cev, so še vedno nevarni. V večino primerih so naključni mimoidoči ranjeni, v več kot tretjini primerov pa nesrečneži podležejo poškodbam. Statistika kaže, da je umrljivost v običajnih primerih strelnih ran do največ šest odstotna, kar je veliko manj kot pri slavnostnem streljanju. Kar je logično, saj so pri slednjem najbolj izpostavljene glave.
Ameriški center za preprečevanje in nadzor bolezni (CDC) je poročal, da v Portoriku, ki spada pod ameriško zastavo, na leto umreta dva človeka zaradi padajočih krogel. V Los Angelesu je med letoma 1985 in 1992 umrlo 38 ljudi. Ko so v Kuvajtu slavili konec prve zalivske vojne, je padajočim nabojem podleglo 20 ljudi.
Leta 2005 je prav zato mednarodno omrežje aktivistov proti strelnemu orožju (IANSA) v Srbiji in Črni gori izvajala izobraževalno kampanjo proti slavnostnemu streljanju v zrak s sloganom “vsaka krogla, ki gre v zrak, mora pasti dol”. V Makedoniji lahko osebo, ki strelja v zrak, zaprejo za 10 let. V ZDA, kjer je presenetljivo veliko primerov tega primitivizma, lahko storilec dobi do 25 let zapora ali pa le globo, odvisno od zvezne države.
0 komentarjev:
Objavite komentar