Danes mineva deset let od terorističnega napada v ZDA, v katerem je umrlo več kot 3000 ljudi in zaradi katerega je Amerika začela globalno vojno proti terorju. Od takrat se v desetih letih nabralo ogromno mitov in teorij zarote o napadu, vpletenosti ameriške vlade, vplivu nafte, finančne elite, Judov, nacistov, Nezemljanov in tako naprej.
Poglejmo si pet mitov, ki jih vztrajno ponavljajo politiki in mediji v ZDA, torej ne zmešanih teorij zarote, ampak “resnic”, ki jih slišimo skoraj vsak dan.
1. Enajsti september je bil nepredstavljiv
Leta 2002 je Bela hiša teroristični napad označila za “novo vrsto terorizma, ki ga niso mogli predvideti.” (Washington Post, Maj 2002) Mogoče razumljiv odziv administracije, ki so jo ujeli nepripravljeno (iskreno ali nalašč, o tem ne bomo zdaj), a dejstvo je, da možnost ugrabljenih letal, ki jih treščijo v zgradbe, ni bilo nekaj nepredstavljivega, niti nepredstavljenega.
Že leta 1972 so trije možje ugrabili letalo in zahtevali 10 milijonov dolarjev, drugače bi letalo usmerili v jedrsko elektrarno v mestu Oak Ridge, Tennessee. Leta 1994 je bilo ugrabljeno letalo družbe Air France in teroristi so grozili, da ga bodo zagnali v Eifflov stolp. Tudi Ramzi Yousef, en izmed bombašev na WTC leta 1993, je razmišljal o uporabi letal, na katera bi naložil eksplozive in jih zagnal v štab CIE.
Teroristični napad z letali torej ni bil nekaj novega, kot je dejal George W. Bush.
2. Napadi so bili strateški uspeh Alkajde
Glede na to, da napada ni nihče pričakoval, je bil taktični uspeh, a istočasno je bil strateško napačen. Osama bin Laden je menil, da so ZDA votla svetovna sila. Kljub svoji neverjetni vojaški moči naj ne bi imeli želodca za izgube in po njegovem mnenju bi silovit napad na njihovem ozemlju spravil Američane iz Bližnjega Vzhoda. Ko je leta 1996 napovedal sveto vojno, je poudaril, da so se ZDA umaknile iz Libanona, potem ko je bila leta 1983 napadena njihova vojašnica v Bejrutu.
A veliko pomembnih mož Alkajde se ni strinjalo z Osamo in dejalo, da bi s tem razjarili ZDA, ki bodo potem svojo moč usmerile izključno na njihovo teroristično skupino in njene zaveznike. Ko je Amerika storila ravno to, je bin Laden zamenjal ploščo in dejal, da je to tako ali tako hotel: izzvati ZDA v vojno, ki bi prej ali slej obrnila vse muslimane proti njim. A tudi to se ni zgodilo.
3. Washington se je pretirano odzval
ZDA so bile v zadnjem desetletju manjkrat žrtve terorizma, kot v katerem koli desetletju od šestdesetih, zaradi česar bi napad enajstega septembra 2001 lahko izpadel kot “srečen” trenutek za teroriste, odziv Amerike pa pretiran.
Takrat ni nihče vedel, koliko napadov je še uperjenih v ZDA in lahko je razumeti, zakaj se je Amerika tako silovito branila. Za vsako ceno so hoteli uničiti odgovorne in vsaka administracija, ne glede na politično opcijo, ne bi čakala niti trenutka. Drugo vprašanje je Irak, ki ni bil direkten odgovor na enajsti september, čeprav so nas mogoče tako prepričevali (češ, da so potencialna nevarnost).
4. Jedrski teroristični napad je neizogiben
Po napadu na WTC in Pentagon je bila Amerika obsedena z jedrskim holokavstom, kot bi odmevala leta hladne vojne. Kljub temu, da je Severna Koreja dokazala, da ima jedrsko orožje in da je bil Iran izredno sumljiv, je leta 2008 takratni direktor CIE, Michael Hayden, Alkajdo označil za glavno težavo jedrskega terorizma.
Res je, voditelji Alkajde si želijo dragocene radioaktivne snovi, a niti en dokaz ne obstaja, da bi organizacija kadarkoli imela tovrstno orožje. Alkajda nima niti ene jedrske konice, a cel svet se je boji. In to je prva lekcija v delovanju terorizma.
5. Osebne svoboščine so bile poteptane po napadih
Po napadu so se ljudje zbali, da se bo Amerika spremenila v Orwellsko policijsko postajo. In kljub temu, da se je spremenila marsikatera stvar (od preverjanja na letališčih pa do poostrene varnosti po celi državi), je Ustava ostala bolj ali manj nedotaknjena.
Veliko sumljivih zakonov je bilo predlaganih, a jih je Kongres vsakič zavrnil. In četudi je Amerika (in svet) po enajstem septembru malo drugačen, se srhljive napovedi temne prihodnosti (še) niso uresničile.
0 komentarjev:
Objavite komentar