Nacistični serijski morilec, mamilarski baron in agent CIE

Spoznajte Nikolausa Barbieja, zločinca, ki je imel neverjetno burno življenje, če se milo izrazim. Rojen je bil jeseni leta 1913, tik pred začetkom velike morije prve svetovne vojne na zahodu Nemčije, ob meji s Francijo.
Družina je imela francoske korenine, a Klausov oče Nickolaus je Francoze neizmerno sovražil, saj so ga ti zajeli v vojni, ko je bil sin še v zibelki. Čemernost ga je gnala v alkohol, ta pa v pretepanje sina. V letu Hitlerjevega vzpona je Nickolaus umrl za rakom, Klaus pa se je odpravil v šolo.
Čez dve leti, leta 1935, je bil vpoklican v vojsko, kmalu pa se je pridružil posebni obveščevalni enoti SS, Sicherheitsdienst (SD). Poslali so ga v Amsterdam, leta ‘42 pa v Lyon, kjer je postal poveljnik lokalne tajne policije Gestapo.


Dokazi kažejo, da je Klaus v treh letih v Lyonu pobil ali naročil umor vsaj 14 tisoč ljudi, ogromno pa jih je osebno mučil, spolno nadlegoval in usmrtil. Žrtve so bili tako moški, kot tudi ženske in otroci. Najbolj znana žrtev je bil visok funkcionar francoskega odpora, Jeana Moulina, ki ga je Barbie brutalno mučil, a mu Jean ni izdal ničesar. Nekateri viri pravijo, da je Jean umrl zaradi ran, ki mu jih je zadal Lyonski Mesar, četudi je slednji trdil, da je Francoz storil samomor. Poleg grozovitih mučenj in usmrtitev je bil Barbie kriv tudi deportacije 44 židovskih sirot v Auschwitz in krvavega masakra v Rehaupalu leta 1944.
A dolg spisek zločinov ni motil ameriške obveščevalne agencije, ki ga je najela za agenta, dve leti po koncu druge svetovne vojne. Po štiriletnem urjenju so ga poslali v Peronovo Argentino, pri katerem mu je pomagal tudi ustaški duhovnik Krunoslav Draganović, znan po tem, da je na prebrisane načine pomagal nacistom pobegniti v Južno Ameriko.
Nato je prebegnil v Bolivijo, kjer ga je naprej rekrutirala BND, nemška obveščevalna služba, predvsem zato, ker je imel odlične veze v bolivijski vladi in ker je bil zagrizen nacionalist ter anti-komunist. Sveža Zahodna Nemčija, ki je na zunaj obsojala svojo nacistično preteklost, je enemu najhujših nacističnih zločincev mesečno plačala 500 mark, kar bi danes pomenilo več kot 850 dolarjev ali skoraj 600 evrov! Poleg služenja nemški obveščevalni službi je Klaus Barbie pomagal tudi bolivijskim špicljem in jim pomagal graditi koncentracijska taborišča ter si izmišljal nove načine mučenja protivladnih upornikov, ko je bila država pod trdo roko diktature Huga Banzerja (ki je bil, mimogrede, leta 1997 spet bolivijski predsednik!).
A tukaj se njegova zgodba ne konča. Ko se je CIA hotela znebiti revolucionarnega Che Guevare, se je obrnila na izkušenega Klausa. Povedal jim je vse trike proti-gverilske vojne, ki se jih je naučil tako v Franciji pod nacisti kot tudi v Boliviji pod Banzerjem. Barbie je Guevaro sovražil iz dna srca in dolgo časa se je vsakomur pohvalil, da je izumil način, kako ubiti slavnega Che Guevaro.

Leta 1971 pa sta ga našla zakonca Klarsfeld, romunska aktivista, ki sta bila znana po lovu na naciste. A Klaus Barbie je brez skrbi v Boliviji živel celih ducat let, dokler niso leta 1983 izvolili novega predsednika, Hernana Zuazo, ki je dal Barbieja aretirati in predati Franciji.
Francija ga je naslednje leto obtožila vojnih zločinov med letoma 1942 in 1944 v Lyonu, sojenje pa se je začelo leta 1987. Barbie je izustil slavno izjavo: “Ko bom postavljen pred božji prestol, bom spoznan za nedolžnega!” A Francozi se z bogom niso strinjali in še istega leta Lyonskega Mesarja obsodili na dosmrtno ječo, kjer ga je po štirih letih pobrala levkemija.

Zgodba Klausa Barbieja je zanimiva iz dveh razlogov. Najprej različne poti, ki jih je ubral tihi deček iz majhne nemške vasice, ki so vodile do neslavnega naziva serijskega morilca nacistične Nemčije. Drugi razlog pa je tiho sodelovanje proti-nacističnih držav, četudi mi je jasno, da se obveščevalne službe (še posebej CIA) zelo rade spoprijateljijo s svojimi sovražniki.
Le s kom sodeluje zdaj?