Fante in dekleta fakultete za komunikacije in novinarstvo na univerzi Južne Kalifornije je zanimalo, koliko informacij je na svetu in koliko jih lahko shranimo ter oddajamo (analogno in digitalno).
Glavni raziskovalec Martin Hilbert nam pove, da smo leta 2007 lahko shranili 295 eksabajtov informacij, kar pomeni 295 milijard gigabajtov. Če bi vse to zapekli na zgoščenke, te pa postavili eno na drugo, bi kup segel do Lune in še za četrtino te razdalje čez. Ali še bolj nazorno: če bi vse te informacije pretvorili v knjige, bi na vsakega Zemljana prišlo 600 tisoč knjig! Naše kapacitete shranjevanja se podvojijo vsaka dobra tri leta, kar je štirikrat hitrejša rast od rasti gospodarstva.
A vse te številke niso nič v primerjavi z naravo in vesoljem. Če bi hoteli poimenovati vse zvezde v vesolju, bi se na disku znašla le tisočinka. In to pri vsem papirju, vseh videotrakovih in vseh možnih čipih.
Poleg tega je človeštvo leta 2007 oddalo 1,9 zetabajtov informacij s tehnologijo kot je televizija, internet, radio ali GPS. Kar je isto, kot bi vsak Zemljan prebral 174 časopisov na dan.
Na dvosmernih napravah, kot so mobiteli, smo ljudje istega leta z drugimi delili 65 eksabajtov (torej 65 milijard gigabajtov), kar je isto, kot bi vsak Zemljan vsak dan drugim poslal za šest časopisov informacij.
Če mi ne verjamete, naj vam te nepredstavljive številke predstavi sam gospod Hilbert.
0 komentarjev:
Objavite komentar