Rdeči bojni načrt so rekli strateškemu planu, ki ga je razvila ameriška vojska sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja. Maja 1930 ga je odobrilo obrambno ministrstvo, v letih 1934 in 1935 so ga nadgradili, leta 1939 pa so ga uradno opustili. Saj veste, zaradi druge vojne, ki se je začela v Evropi. Adolf jih je prehitel.

Njihov načrt je bil začeti vojno z Veliko Britanijo, ki je na začetku stoletja podpisala pakt z Japonsko in Američanom je začela kljuvati paranoja. Vojno so hoteli izvesti kar na svoji celini, natančneje v Kanadi. Torej, ker je Velika Britanija s svojim imperializmom nevarna državni varnosti ZDA (voha kdo ironijo?), Američani povabijo Veliko Britanijo na prijetno vsesplošno klanje, ki bo potekalo v petek ob desetih zvečer v klubu Kanada. Kanadski civilisti? Ne razumemo vašega vprašanja, Kanada…

Kako naj bi vojna potekala?

Kot že rečeno, so se ZDA zbali prijateljstva med Veliko Britanijo in Japonsko. Veleumi ameriške vojske so preštudirali, da je najbolje, da jo udarijo do Vancouvra, ob meji zgradijo tri vojaška letališča, jih zamaskirajo v civilna in tiho napadejo kanadska letališča. S skrivnostnostjo jim je šlo kot po maslu, dokler se ni v New York Times prvega maja 1935 na naslovnici pojavila novica o tej nameri. “Po nesreči”, pravijo.

Načrt je temeljil na predpostavki, da bo Britanija napad na Ameriko izvedla v Kanadi, zato so jo Američani nameravali zasesti. Najprej naj bi vojska in mornarica zasedli pristaniško mesto Halifax in s tem odrezali Kanadčane od britanskih zaveznikov. Za tem bi zasedli kanadske elektrarne ob Niagarskih slapovih, nato pa še Vermont, Montreal in Quebec. S tem bi okupirali železnice in rudnike. Medtem bi mornarica zasedla Velika jezera in blokirala povezavo Kanade po rekah.

Glavni sovražniki ZDA naj bi bili Velika Britanija, Kanada, Indija, Avstralija, Nova Zelandija in Irska.

Sam načrt ni posebej omenjal boja z Veliko Britanijo, takrat še največjo pomorsko silo. Večinoma so se osredotočili na Kanado, njeno geografijo, vojaške zmogljivosti in promet. Nato so se lotili načrtovanja invazije, preden bi jo izvedli Britanci.

Zaključek

Ameriške namere s izgubile oznako Strogo zaupno leta 1974, po zakonu. Takrat so se malce zaostrili odnosi med sosedama, a večjih težav ni bilo.

Ob pogledu na Rdeči vojni načrt se nam postavi zanimivo vprašanje. So ZDA resno hotele okupirati Kanado zaradi morebitne invazije Velike Britanije in Japonske? O slednjem niso dosti govorili, ampak so bolj ali manj načrtovali svojo invazijo.

Ko pogledamo vse ameriške vojne v zadnjem stoletju, torej vojne, ki so sledile temu hrabremu načrtu, nam postanejo ameriške namere bolj jasne. Strah pred britansko-japonsko invazijo je bil po moje le krinka. Pomislite. Ste močna država, ki ima na severu “neizkoriščen” prostor, kjer živijo neki čudni ljudje, ki vas po vrhu ločijo od sveže kupljenega ozemlja Aljaske. Ker so Kanadčani izredno miroljubni ljudje, jih brez razloga ne morete napasti. Zato si ga preprosto izmislite.

A na srečo Kanade je falirani nemški umetnik židovskega rodu v Berlinu ponorel in začel vsepovprek klati svoje sorodnike. Amerika je ukinila načrt in se osredotočila na dogajanje v Evropi. Čez nekaj let so ugotovili, da se jim tudi to splača in se pridružili zabavi čez lužo.

Vira: Glasnost Berlin in Washington Post