Droge lajšajo bolečine in pomirjajo človeka, zato so odličen pripomoček pri spreminjanju ljudi v morilske stroje. Raziskave kažejo celo, da so zločinci na PCPju (fensiklidin) manj dovzetni na policijske šokerje, solzilec in baje jih niti krogla ne ustavi takoj. Ni čudno, da so se generali že v preteklosti zanašali na čudne zvarke in mamila, da bodo iz njihovih vojakov privabile vse, kar zmorejo.

Mimogrede, pred dobrim letom sem pisal o priljubljenosti Prozaca v ameriški vojski.

 

1. Nacistične šok čete

Nacisti so bili resno zagreti glede ideje o osvajanju sveta. Ker ideja o übermenschu ni delovala, so svoje čisto navadne ljudi drogirali, da so postali boljši morilci. Da so bili njihovi bojevniki hitrejši in odločnejši, so jih morali nekako spodbuditi in ker ni bilo še Red Bulla, so jih šopali z amfetaminom in kokainom. Vsak izmed vojakov je imel v svoji prvi pomoči tudi par tablet amfetamina, zagreti naci znanstveniki pa so celo razvili poseben kokainski žvečilni gumi.

Poleg tega so baje Nemci svojim vojakom dajali D-IX, mešanico kokaina, amfetamina in morfina, preizkušali pa so jih na vojnih ujetnikih. Ugotovili so, da so poskusni zajčki lahko marširali 90 kilometrov brez predaha! Okej, na koncu so se seveda po fejdipijsko zgrudili. Nacisti so upali, da bodo njihove droge pomagale vojakom na vseh frontah, kjer so vztrajno izgubljali. Na srečo se je vojna končala preden bi se to zgodilo.

 

2. Roparske vojske na Tajskem in Burmi

V “Zlatem trikotniku” med Tajsko, Laosom in Mjanmarjem so še posebej rodovitna makova polja, zato je to območje že dolgo središče mednarodne trgovine z opijem. Ni čudno, da so se tod okrog stoletja potikale vojske in zločinci, ki so hoteli prevzeti nadzor. Nedavno so se banditi in uporniki vseh treh držav združili in rekrutirali otroke. Tem so dali vse od opija, hašiša do amfetamina in pomirjeval, da bi jim dali pogum. Odrasli pa so jim dali puške v roke in jih poslali v gručah proti sovragu. Logično, ne? Če se sam bojiš vojskovati v lastni vojni, pošlješ na bojišče svoje otroke. Na ritalinu. Vojak iz Burme je bil zgrožen nad prizori, ko so se proti njim zgrinjali valovi zadetih otrok s puškami, ki so se drli kot jesiharji. Pretresen je bil tudi nad dejstvom, da so izgledali nesmrtni, saj ko so jih streljali, so ti še kar drveli proti njim. Kolikor mi je znano, odrasli na drugi strani niso veliko pridobili od smrti svojih otrok…

 

3. Ameriška vojska na poživilih

Kot sem že lani omenil v članku o Prozacu v žilah ameriške vojske, najmočnejša vojaška sila na svetu zelo rada drogira svoje vojščake. Med drugo svetovno vojno so to še posebej radi počeli, saj so morali nekako zdržati tempo hitro napredujoče vojne. Nekako tako kot zgoraj omenjeni nemški vojaki. Leta 2002 so vojaki v Afganistanu, ki so bili na Dexedrinu (dekstroamfetanimov sulfat, kemiki bodo že vedeli), po nesreči odvrgli kup bomb na zaveznike Kanadčane. Ups, ne? Ko so po incindentu (kako klinična beseda za umor štirih vojakov!) izprašali vpletene ameriške vojake, so ti priznali, da so bili zmedeni, saj so na ukaz svojih nadrejenih vzeli omenjene tablete. Nadrejeni bi jih razglasili za nesposobne vojskovanja, če jih ne bi. Bravo.

 

4. Otroški vojaki na zahodu Afrike

Ko izbruhne vojna, vedno najbolj nasrkajo otroci. Še bolj pa tiste sirote, ki jih psihopatski odrasli potisnejo na samo bojno črto. Na zahodu Afrike se že desetletja plemena tolčejo med seboj (predvsem zato, da bi beli mož imel več denarja), največ pobijanja pa opravijo prav otroci. Odrasli jim obljubijo karkoli, si pač želijo (če preživijo, seveda): seks, alkohol, sladkarije ali tobak. Če pa takšna motivacija ne pomaga, jih preprosto zadrogirajo in pošljejo med točo krogel, ki prihajajo iz pušk drugih zadrogiranih otrok. (Nedolžno streljanje s plastičnimi pištolami na bližnjem igrišču ni več tako ljubko, ne?)

Novinarji, ki so poročali iz Sierre Leone, so videli otroke med devetim in šestnajstim letom starosti, ki so bili na amfetaminih, medtem ko so bili njihovi sovrstniki v vrstah vojske liberijskega predsednika Charlesa Taylorja (nadvse afriško ime, ne?) na kokainu in opiju. Nekateri pravijo, da so bili tudi na marihuani, a ne poznam zadetka, ki bi mu špinel prebudil starodavni morilski nagon. Te otroke so odrasli oblekli v čudne kombinacije oblek (najbolj priljubljena naj bi bila poročna obleka z lasuljo?!), za katere so otroci mislili, da so neprebojne.

 

Če kdo pozna kakšno podobno zgodbo, naj jo deli z nami. Seveda so mnenja o zadrogiranih vojakih prav tako dobrodošla.