10 stvari, ki jih niste vedeli o prvem pristanku na Luni
Posted by renton in seznamfobija, tech
Tokrat se bom delal, da verjamem, da so dejansko pristali na Luni. (Zanimivo, da baje trenutna tehnologija tega ni zmožna. Go figure.) Česa nismo vedeli o tem pristanku pred 40-imi leti? Kaj vse se je dogajalo tistega čarobnega dne leta 1969, ko so trije možakarji pristali na Luni in izrekli nesmrtne besede o korakanju in skakanju?
Poglejmo si deseterico dejstev, ki so večini ljudem neznana.
- Saturnove rakete, ki so Apollo 11 poslale v vesolje, so imele dovolj goriva, da bi poslale 50-kilogramski šrapnel pet kilometrov daleč in NASA ni mogla izključiti možnosti, da bi se to zgodilo, zato so VIP ložo postavili skoraj 7 kilometrov proč od izstrelilne ploščadi.
- Računalniki na Apollu 11 so imeli počasnejše procesorje kot jih imajo danes telefoni.
- Pitna voda je bila stranski produkt izgorevanja, a na raketoplanu niso delovali filtri za vodikov plin, zato je bila voda bolj ali manj gazirana. Opravljanje velike in male potrebe v breztežnostnem prostoru še ni bilo preštudirano, zato je en izmed članov posadke celo misijo preživel na zdravilih proti driski.
- Ko se je pristajalni modul ločil od raketoplana, tlak v kabini ni bil popolnoma znižan, zato je iz nje butnil zrak. Modul je zaradi tega pristal šest kilometrov stran od načrtovanega položaja.
- Pilot modula Neil Armstrong je med pristajanjem skoraj porabil vso gorivo in večina kontrolorjev na Zemlji je mislila, da bo strmoglavil.
- “Majhen korak za človeka” pravzaprav ni bil tako majhen. Armstrong je z modulom pristal tako nežno, da se blažilci niso stisnili. Zato je moral skočiti z enega metra na tla.
- Ko se je Buzz Aldrin pridružil Armstrongu, je moral paziti, da ne bi zaprl vrat modula. Če bi jih, bi se zaklenil ven, saj zadeva ni imela zunanje kljuke.
- Najtežje opravilo na Luni je bilo postavljanje zastave. NASA je ugotovila, da je podlaga na Luni mehka, a sta se morala Armstrong in Aldrin kar potruditi, da sta jo zapičila.
- Zastavo so možje pri NASI baje kupili med kosilom v Searsu (skoraj kot Mercator), a tega niso povedali nikomur, saj niso hoteli “še enega Tanga”. Z drugimi besedami: niso hoteli še ene oglaševalske kampanje, ki se šlepa na dejstvo, da so njihov produkt poslali na Luno.
- Posebno obleko pod skafandrom in ROMe (ne cigane) za računalnike na raketoplanu so ročno izdelale skupine “majhnih starih ženic”, kot se je izrazila NASA.
Prevara ali ne, ob štiridesetletnici domnevnega pristanka na Luni vsi poglejmo v jasno zvezdnato nebo in se pristno začudimo nad neopisljivo lepoto, ki jo vedno bolj pogosto spregledamo.