10 stvari, ki jih niste vedeli o prvem pristanku na Luni  

Posted by renton in ,

pristanek-na-luni

Tokrat se bom delal, da verjamem, da so dejansko pristali na Luni. (Zanimivo, da baje trenutna tehnologija tega ni zmožna. Go figure.) Česa nismo vedeli o tem pristanku pred 40-imi leti? Kaj vse se je dogajalo tistega čarobnega dne leta 1969, ko so trije možakarji pristali na Luni in izrekli nesmrtne besede o korakanju in skakanju?

Poglejmo si deseterico dejstev, ki so večini ljudem neznana.

 

  1. Saturnove rakete, ki so Apollo 11 poslale v vesolje, so imele dovolj goriva, da bi poslale 50-kilogramski šrapnel pet kilometrov daleč in NASA ni mogla izključiti možnosti, da bi se to zgodilo, zato so VIP ložo postavili skoraj 7 kilometrov proč od izstrelilne ploščadi.
  2. Računalniki na Apollu 11 so imeli počasnejše procesorje kot jih imajo danes telefoni.
  3. Pitna voda je bila stranski produkt izgorevanja, a na raketoplanu niso delovali filtri za vodikov plin, zato je bila voda bolj ali manj gazirana. Opravljanje velike in male potrebe v breztežnostnem prostoru še ni bilo preštudirano, zato je en izmed članov posadke celo misijo preživel na zdravilih proti driski.
  4. Ko se je pristajalni modul ločil od raketoplana, tlak v kabini ni bil popolnoma znižan, zato je iz nje butnil zrak. Modul je zaradi tega pristal šest kilometrov stran od načrtovanega položaja.
  5. Pilot modula Neil Armstrong je med pristajanjem skoraj porabil vso gorivo in večina kontrolorjev na Zemlji je mislila, da bo strmoglavil.
  6. “Majhen korak za človeka” pravzaprav ni bil tako majhen. Armstrong je z modulom pristal tako nežno, da se blažilci niso stisnili. Zato je moral skočiti z enega metra na tla.
  7. Ko se je Buzz Aldrin pridružil Armstrongu, je moral paziti, da ne bi zaprl vrat modula. Če bi jih, bi se zaklenil ven, saj zadeva ni imela zunanje kljuke.
  8. Najtežje opravilo na Luni je bilo postavljanje zastave. NASA je ugotovila, da je podlaga na Luni mehka, a sta se morala Armstrong in Aldrin kar potruditi, da sta jo zapičila.
  9. Zastavo so možje pri NASI baje kupili med kosilom v Searsu (skoraj kot Mercator), a tega niso povedali nikomur, saj niso hoteli “še enega Tanga”. Z drugimi besedami: niso hoteli še ene oglaševalske kampanje, ki se šlepa na dejstvo, da so njihov produkt poslali na Luno.
  10. Posebno obleko pod skafandrom in ROMe (ne cigane) za računalnike na raketoplanu so ročno izdelale skupine “majhnih starih ženic”, kot se je izrazila NASA.

 

Prevara ali ne, ob štiridesetletnici domnevnega pristanka na Luni vsi poglejmo v jasno zvezdnato nebo in se pristno začudimo nad neopisljivo lepoto, ki jo vedno bolj pogosto spregledamo.

8 komentarjev

Luka Fanlok   says 21. julij 2009 11:40

Res ej ,.. ma kašne.

renton   says 21. julij 2009 15:10

Kaj kašne? :)

žakob žablonski   says 23. julij 2009 05:46

Renton, nisem ravno strokovnjak na tem področju, vendar se mi zdi, da so raketoplane uvedli šele kasneje. Sicer pa je bila vsa zadeva kar velik spektakel. Čoporativno smo ždeli pred tistimi črnobelimi televizorji kot škorci, tik preden odfrčijo na jug. Enako kot leto poprej, ko so se Rusi izkrcali na Češkoslovaškem. S tem da se o Apollu 11 napletajo vse mogoče štorije, izkrcanje Rusov je pa nedvomno potrjeno.
OK, malo sem zaplužil s kurza. Tako pač je, če hropcu potisneš v roke tipkovnico.

renton   says 23. julij 2009 13:26

Kaj je potem Apollo? :S Nekako ne ločim teh zadev. :) No, o izkrcanju Rusov ne moreš kaj dosti ponarejati. :D Je bilo nekam preveč prič, da bi rekel, da se ni zgodilo. Po drugi strani pa, koliko ljudi zanika holokavst, ne glede na milijone prič.

žakob žablonski   says 23. julij 2009 14:39

Hja, takole bolj po kmečko: raketoplan naj bi bil nekak bastard med raketo in avionom, za večkratno uporabo. Apolloti in sorodna zalega so bili pa klasične rakete za enkratno uporabo. Konkretno Apollo 11 oziroma njegov komandni modul je priplahutal nekam do lunine orbite, tam se je od njega ločil lunarni modul, baje odplahutal na luno in nazaj, po vrnitvi na mater Zemljo pa je bilo vse skupaj za v kontejner. Tako nekako.

renton   says 24. julij 2009 15:53

Aaaa, torej je raketoplan bejsikli Shuttle, Apollo pa potrošni material. :)

Blaarp   says 27. julij 2009 16:36

Racunalnik, ki je bil namescen na orbitalnem modulu Apolla 11 je imel 2,048 MHz (dvacelanulastiriosem) procesor z dvema jedroma ;) Skupek racunalnikov v NASA centru pa danes premaga navadna digitalna ura iz pralnega praska. ;)

renton   says 28. julij 2009 13:52

Hej, še vedno je Apollo 11 imel double core. :DD

Če tako pomisliš, takrat je bila tehnologija slabša od čevljev, ki imajo v petah lučke, pa so vseeno lahko pristali na Luni.

Bush je par let nazaj rekel, da človeštvo še nima dovolj dobre tehnologije za pristanek na Luni, ko so ga vprašali, zakaj od takrat ni bilo več govora o tem.

Ups. :)

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava

Zadnje Objave

Nalaganje ...

Arhiv