9 najbolj srboritih odlomkov Svetega pisma
Posted by renton in lol, mali vedež, seznamfobija, vera'n'gnada
Ali verjamete v štorije v Bibliji niti ni važno. Važno je to, da se v njej najde več klanja, seksa in spletk, kot v kateremkoli modernem romanu.
Imamo množične pomore, maščevanje, spletke med ljubimci, pobijanje otrok, mučenje, rasizem, seksizem, prešuštvovanje, analci... Dan Brown, požri se!
Kateri odlomki pa so najbolj srboriti? Katerih se ne bi sramoval niti Steven Seagal?
1. Druga Mojzesova knjiga (2, 11-12) - Mojzes morilec
V tistih dneh, ko je Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl, kako težaško delajo. Zagledal je Egipčana, ki je pretepal Hebrejca, enega izmed njegovih bratov. Ozrl se je na levo in na desno, in ko je videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga skril v pesek.
Okej, Mojzes je bil veliki vodja, rešitelj svojega ljudstva in veliki prerok. Večina ljudi pa ne ve, da je biblijski ustreznik Samu Fisherju iz računalniške igre Splinter Cell - usposobljen morilec, ki svoje žrtve prebrisano skrije. Brez obžalovanja in sramu.
Lahko si ga predstavljate. Egipčanski vojak se znaša nad nemočnim Hebrejcem, ko pride Mojzes, oblečen v specialsko uniformo, se spusti s strehe in skoči na vojaka. Temu zlomi vrat z enim samim gibom, nato Mojzes vstane in si prižge cigareto. Nato izreče še kakšno bistroumno enovrstičnico a la Arnie.2. Druga knjiga kraljev (2, 23-24) - Mrš čefurji!
Od tam se je povzpel v Betel. Ko se je vzpenjal po poti, so iz mesta prišli fantiči, se norčevali iz njega in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec!« Obrnil se je, in ko jih je videl, jih je preklel v GOSPODOVEM imenu. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali dvainštirideset dečkov.
Vsi poznamo situacijo. Hodite po ulici in srečate bando napihnjenih mladih pezdetov, ki se hočejo spraviti na vas. Veste, katere mislim, ne? Večina bi se umaknila in v najhujšem primeru pokazala sredinca ter zakričala par žaljivk na račun bivše skupne države. A ne Elizej. Elizej pokliče na pomoč svojega Gospoda, ta pa mu pošlje dve medvedki, ki čefurje raztrgata.
Krščanski del sveta prosijo Boga, da bi spravil nevzgojeno mularijo v red. Zares bi pomagalo, če bi v razrede pripeljali par medvedov. To bi razvajene pamže naučilo koz.. emm.. medvedjih molitvic. Lepo vedenje ali pa bližnje srečanje z medvedjim drobovjem.
Ko je Elizej umrl je še vedno "rulal". Ravno tako v drugi knjigi kraljev (13, 14-21) izvemo, da so k njemu v grobnico vrgli še enega nesrečneža. Ko se je truplo dotaknilo Elizejevih kosti, je oživelo. Torej je imel Elizej svojo taktiko. Sovrage je ubil z medvedi, jih oživel in spet nadnje poslal trop lačnih uhačev?3. Ezekiel (23, 19-20) - obdarjeni Egipčani
Ona pa je množila svoja vlačuganja in se spominjala dni svoje mladosti, ko se je vlačugala v egiptovski deželi. Strastno je gorela za svoje razvratneže, katerih meso je bilo kakor oslovsko in izliv podoben konjskemu.
Mogoče so vas pri verouku učili, da je karkoli, povezano s seksom, hudičevo delo in nadvse zločesto. Po drugi strani pa se Sveto pismo ni nikoli sramovalo govoriti o seksu. Celotna Visoka pesem je posvečena seksu. Zgornji odlomek je nadvse ekspliciten, bi lahko dejali, ne? Pove nam, da so bili Egipčani obdarjeni kot govedo in lahko ejakulirajo v proporcijih Nilovih poplav.
Spomnimo se, da so bili Egipčani v tej štoriji the bad guys. In to, da so njihovi sovragi svojim ženicam lahko dejali le "Kar pojdi nazaj k tem masivno obdarjenim kretenom," nam samo dokaže njihovo superiornost nad zasužnjenimi Judi.A ogromni Egipčani niso skrivali svojega ponosa. Med njihovimi starodavnimi ruševinami najdemo ogromno kipcev, ki so ponazarjali egipčansko "mogočnost". Vključno z obeliski, ki jih lahko vidimo v Parizu in Washingtonu.
Ta odlomek predstavlja težavo novim bralcem Svetega pisma. Ko ga enkrat preberete, se težko vrnete na zgornjo zgodbo o morilcu Mojzesu. Ko se egipčanski vojak znaša nad ubogim Hebrejcem, ti težko predstavlja kaj drugega kot Sodomo in Gomoro II. No, vsaj Mojzesov umor je upravičen.
4. Sodniki (3, 16-23) - Umri Pokončno
Ehúd pa si je naredil dvorezno, za pedenj dolgo bodalo in si ga pripasal pod svojo obleko na svoji desni strani. Nato je izročil davek moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož. Ko je oddal davek in odpustil ljudstvo, ki je nosilo davek, se je vrnil iz kraja obdelanih kamnov pri Gilgálu in rekel: »Zaupno stvar imam zate, o kralj.« Ta je dejal: »Pst.« In odšli so ven vsi, ki so stali ob njem. Ehúd je tedaj stopil k njemu, ko je ta sedel sam v svoji zgornji, hladni izbi. Ehúd je rekel: »Božjo besedo imam zate.« In vstal je s prestola, Ehúd pa je iztegnil svojo levico, potegnil bodalo s svoje desne strani ter mu ga zabodel v trebuh. Skupaj z rezilom je vanj porinil tudi držaj, in obdala ga je tolšča, kajti bodala ni potegnil iz trebuha. Nato je Ehúd stopil ven skozi zidno odprtino in prišel v preddverje, zaprl za seboj vrata zgornje izbe in jih zapahnil.
Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Ehud je prišel na isto idejo kot John McClane, z razliko v tem, da je orožje skril k svojemu stegnu. Začuda stražarji niso opazili polmetrskega železja v hlačah. Mogoče so domnevali, da je Egipčan.
Ko gre mimo stražarjev, se Ehud še naprej vede kot Bruce Willis in izreče enovrstičnico: "Za vas imam sporočilo od Boga," za tem pa vzame skriti meč, s katerim razpara trebuh groteskno debelemu kralju Eglonu.5. Četrta Mojzesova knjiga (16, 23; 31-33) - Moj Bog ima večje rakete
Nato je GOSPOD govoril Mojzesu in rekel: »Govôri skupnosti in reci: ›Oddaljite se iz okolice Korahovega, Datánovega in Abirámovega prebivališča!‹... Kakor hitro je nehal govoriti vse te besede, so se tla pod njimi razklala. Zemlja je odprla svoja usta in pogoltnila nje, njihove hiše in vse ljudi, ki so bili Korahovi privrženci, z vsem imetjem vred. Z vsem, kar so imeli, so se živi pogreznili v podzemlje. Nato se je zemlja nad njimi zaprla. Tako so izginili iz srede občestva.
Pa smo spet pri Mojzesu. Ta štorija se je zgodila potem, ko je ubil tistega Egipčana in vlekel celo gručo Hebrejcev po puščavi par desetletij. Nekega sončnega dne se je problematični možakar Korah in 250 njegovih privržencev odločilo, da se pritožijo glede brezciljnega potovanja.
Bog je kakopak prisluhnil vsemu bentenju, pretehtal njihove argumente in oživel zemljo, da jih je žive požrla. To odpre čisto nov pogled na kritike religij. Lahko se pritožujejo o verski netoleranci kolikor hočejo, lahko vam televangelisti najedajo vsako nedeljo in težijo s spreobrnitvijo... A lahko rečemo, da se je od časa izhoda iz Egipta dosti spremenilo.6. Peta Mojzesova knjiga (25, 11-19) - Ne pipaj jaja!
Če se tepeta moška, mož in njegov brat, in se približa žena enega, da bi rešila svojega moža iz rok tistega, ki ga tepe, pa iztegne roko in ga zgrabi za sram, ji odsekaj roko; tvoje oko naj bo brez usmiljenja.
To je moško pravilo v vsem svojem sijaju. "Dame, spoštujemo vašo pravico pri vmešavanju v prepire, a ne dotikajte se draguljev!"
Te besede so pravzaprav direktno od Boga. Odlomek izvira iz poglavja Razne določbe, torej zakoni, ki jih je Bog dodal po glavnih desetih, ko je ugotovil, da za patriarhalno družbo manjka še par popravkov. Ženske bi lahko zavladale svetu, če bi le lahko v prepiru moškemu stisnile premoženje in ga tako onesposobile za uro ali dve.
Vsi živčni liberalci, ne razburjajte se še, češ da je to barbarsko in usmerjeno proti ženskam. Nekaj konteksta potrebujemo, ne? Par strani pred zgornjim odlomkom imamo rečeno naslednje:Kdor ima zmečkana moda ali odrezan moški ud, naj ne pride v GOSPODOVO občestvo.
Zmečkana moda ali odrezan moški ud?! Torej je bilo to v biblijskih časih nekaj čisto običajnega? Ljudje so hodili na sprehod, šli v trgovino, nazaj grede pa zmečkali mošnjo ali dve?! Bog je moral ukrepati, ne?
Če ne verjamete, da so te besede od Boga, potem je verjetno prva logična razlaga ta, da jih je zapisal jezni dušni pastir, po tem, ko mu je nekdo zdrobil kroglice.
7. Prva knjiga kraljev (18: 24, 38-40) - Umrite, pogani!
Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical GOSPODOVO ime: tisti bog, ki bo odgovoril z ognjem, je res Bog.« Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To je dobra beseda!« Tedaj je padel GOSPODOV ogenj z neba in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter popil vodo v jarku. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je padlo na obraz in reklo: »GOSPOD je Bog, GOSPOD je Bog!« Elija pa jim je rekel: »Primite Báalove preroke, nobeden izmed njih naj ne uide!« Prijeli so jih in Elija jih je dal odpeljati k potoku Kišónu in jih tam pobiti.
Tako so opravili z verskimi debatami v tistih časih. Tisti čas so ljudje namreč začeli častiti božanstvo Baala, ki je v rituale dodal še par prostitutk, kar je povečalo priljubljenost med preprostimi ljudmi. Elija je zato dejal, da morajo ljudje izbirati med Baalom in Bogom.
Namesto serije knjig in dolgočasnih pridig je Elija organiziral tekmovanje bogov. Povahil je kup prerokov nasprotne religije in jim dal nalogo, da žrtvujejo žival. Tisti bog, ki bo odgovoril najbolj eksplozivno, ga bodo častili.
Ne vem, zakaj se ljudje zdaj ukvarjajo z raznimi dolgočasnimi debatami in prepiranjem, kateri bog obstaja in kateri je najboljši. Verujte v tistega, ki bo najbolj "zažigal". Dobesedno. Logično, ne?
Ko je Elijin bog zmagal, je nevernike poslal v smrt.
8. Sodniki (15, 15-16) - Z oslom vas bodem pobiti!
Našel je tudi svežo oslovsko čeljust, iztegnil svojo roko in jo pograbil ter z njo pobil tisoč mož.
In Samson je rekel:
»Z oslovsko čeljustjosem jih pošteno naklestil;z oslovsko čeljustjosem pobil tisoč mož.«
Samson je bil neke vrste biblijski Superman, ki je s pomočjo božjo premlatil vsakega, ki se mu je postavil po robu. Ta štorija govori o prepiru s Filistejci, ljudstvom, ki so živeli na ozemlju današnjega Izraela in so imeli navado vojskovanja z Judi. No, spravili so se na Samsona in neslavno izgubili.
Na ta dan so Filistejci zažgali Samsonovo ženo in poslali 3000-glavo vojsko nadenj. Ali je Samson že takrat imel sloves svetovnega pretepača ali pa so bili filistejski vojaki vredni toliko kolikor statisti v Seagalovem filmu. Kakorkoli, ni jih bilo dovolj. Samson je bližnjemu nič hudega slutečemu oslu iztrgal čeljust in pobil tisočero mož. Tisočero.
Če se vam zdi štorija raaaahlo nemogoča, se lahko še vedno izgovarjamo na napačen prevod. Mogoče je bilo le dvajset Filistejcev. Mogoče je bila čeljust dinozavrova in ne oslovska.
9. Prva Samuelova knjiga (18, 25-27) - Se obrežete hudemu duhu?
Savel pa je rekel: »Tako recite Davidu: ›Kralj si ne želi odkupnine za nevesto, temveč sto filistejskih prednjih kožic, da se maščuje nad kraljevimi sovražniki.‹« Savel je namreč računal na to, da bo David padel po roki Filistejcev. Njegovi služabniki so povedali Davidu te besede. Davidu je bilo to prav, da bi postal kraljev zet. Niso se še dopolnili dnevi, ko se je David vzdignil, šel s svojimi možmi ter pobil med Filistejci dvesto mož. In David je prinesel njihove prednje kožice v polnem številu kralju, da bi postal kraljev zet. In Savel mu je dal svojo hčer Mihálo za ženo.
Mogoče so Filistejci mislili, da je Samson glavno božje orožje za množično uničenje. Pa ni bil.
Prišel je David.
Ob tem odlomku se mi je porajalo nekaj vprašanj. Čemu je Savel (takratni kralj) potreboval 100 prednjih kožic? Si je hotel narediti šal?! In ali se Davidu ni to zdela raaaahlo čudna zahteva?
Če je bil to Savlov skrivni načrt, kako ubiti Davida, zakaj ni rekel naj mu prinese 100 medvedji prednjih kožic? Je David kar odšel k Filistejcem in pobil prvih 200 mož, ki so mu prekrižali pot? Se to ni zdelo nikomur čudno?
Se nič od vsega sranja, ki se je dogajalo takrat, ljudem ni zdelo čudno? So kar skomignili z rameni in šli naprej po svojih opravkih, stopivši čez obrezana trupla?
Kako izvedeš nasilno obrezovanje brez kršenja prej omenjenega zakona o "neprijemanju draguljev"? Kdo je potem preštel vse kožice?
Pustimo ta vprašanja. To je zgodba o ljubezni. David je za Mihalino roko storil več, kot bi večina moških pod soncem. Zatorej, dekleta, ko vas bo fant končno zaprosil, mu postavite preprosto vprašanje: "Koliko janezkov bi zmrcvaril zame?"Če ob zahtevanih stotih kožicah niti ne pomežikne, ga obdržite. Če vam jih prinese dvesto, je to gotovo ljubezen do konca življenja.
