Vseh 25 vojn v krvavi zgodovini ZDA  

To, da se Dežela Svobode (hec) vmeša v vsak medsosedski prepir, ki vsebuje tudi kak liter nafte, vemo.



Pa ste vedeli, da je Amerika v svoji 232-letni zgodovini speljala 25 vojaških intervencij? To je vojna na vsakih 9 let (poleg tega, da nekatere vojne trajajo dlje kot 9 let).



Vojska, ki ima budžeta za 425 milijard evrov in ima osebja več kot ima Slovenija državljanov (1,5 milijona aktivnih vojakov in 1,5 milijona rezervistov), je v svetu nadvse spoštovana in nadvse osovražena.



Vojna kralja Philipa

Prvo vojno so ZDA bojevale že v času, ko še niti niso bile ZDA, ampak le angleška kolonija. Med letoma 1675 in 1676 so se udarili domorodci in ekspanzionistični Angleži. Umrlo je 3000 Indijancev in čez 600 kolonistov.



Francosko-Indijanske vojne

Vojne med francoskimi in angleškimi kolonijami so bile le posledica vojn med Francozi in Angleži v Evropi. Prva vojna (vojna kralja Williama) je posledica Vojne Velikega Zavezništva in je trajala skoraj desetletje (1689-1697). Druga vojna (vojna kraljice Ane) je posledica Vojne španskega nasledstva, trajala pa je 11 let, začenši leta 1702. Leta 1744 se je pričela tretja vojna, ki je spremljala evropsko Vojno avstrijskega nasledstva. Trajala je štiri leta. Nemalo za njo pa se je odvila še zadnja v seriji, imenovana Francosko-Indijanska Vojna, posledica Sedemletne vojne. Fora Indijancev je bila v tem, da sta jih pobasali obe vojskujoči strani in jih uporabile v svoje grde namene. Torej so jim najprej zasedli zemljo, potem so jih uporabili za kanonfutr, kasneje pa so novonastalo državo imenovali Državo Svobode?!



Vojna med Angleži in Čeroki

Ta vojna je pravzaprav potekala med Francosko-Indijanskimo vojno. Angleži in Čeroki so bili na začetku vojn zavezniki, a ker so sumili drug drugega izdajstva, so se stepli. Indijanci so menili, da njihove moči Beli možje ne cenijo preveč, zato so se v drugem letu F-I vojne odločili, da se ne gredo več. Angleži seveda niso mogli kar tako pustiti še-kako-potrebne pomoči, da se jim upre, zato so jih začeli preprosto klati. Bolje mrtvi kot nekoristni. Vojna se je končala s podpisom mirovnega sporazuma, septembra 1761, ko so Čeroki ugotovili, da niso kos angleški retaliaciji.



Ameriška Revolucija

Tukaj se začne neodvisna pot angleških kolonij do svetle prihodnosti debelih cepcev na Prozacu in vojne proti terorju. Nekega dne se je 13 kolonij odločilo, da ne bodo več služile mami Britaniji, zato so se uprle. Revolucionarjem so se pridružili tudi tuji narodi in upor se je sprevrgel v mednarodni spopad. ZDA, Francija, Španija, Nizozemska, Poljska in Prusija so združili moči proti Britancem in ene par Indijancem. Tukaj je svojo slavo začel George Washington, prvi ameriški prezident. Umrlo je približno 25.000 Američanov, 171.000 Britancev in 1200 Prusov. O številu žrtev med ostalimi narodi pak ni informacij. Trajala je od leta 1775 do 1783. Leto po začetku vojne so ZDA razglasile svojo neodvisnost.



Francosko-Ameriška Pomorska Vojna - Kvazi Vojna

Francozi so vedno pomagali Američanom in vedno so se potem sprli. Vsake toliko pač ugotovijo, da so to le uporniški Angleži. Leta 1794 so Američani in Britanci podpisali sporazum, s katerim so zagotovili trgovske poti in se strinjali o proti-francoskih ukrepih na morju. Kar kakopak ni ustrezalo Francozom, saj so Američani razglasili nevtralnost glede sovražnosti med Francozi in Britanci. Francozi so ubrali piratsko taktiko in ugrabili v enajstih mesecih 316 ameriških ladij. Američani so se odločili za povratne udarce in ugrabili 85 francoskih plovil. Cela "vojna" se je šla za "ladje-krast". Leta 1800 so kvazi-vojno končali s konvencijo, kjer so se zavezali premirju, preklicali zavezništvo iz Osamosvojitvene vojne ter vrnili ladje drug drugemu. Ta čas je čas Jacka Sparrowa.



Barbarijske Vojne

Američani so na veliko trgovali prek morja in pirati na severu Afrike so zahtevali mitnino od ladij, ki so priplule v Sredozemsko morje. Klali so se v dveh vojnah: 1801-1805 in leta 1815. V prvi vojni so jim pomagali Švedi, borili so se proti otomanskemu imperiju, v drugi pa so jim pomagali kar Britanci, ko so tolkli Alžirce, Tripolis in Tunizijo. Prva vojna je zahtevala 800 žrtev med gusarji in dve v vrstah Zaveznikov. Druga pa je bila le serija ugrabitev in izsiljevanja. Pirati so ugrabili 10 Američanov, ti pa 500 Alžircev. Premoč?



Vojna leta 1812 (ne, nima bolj originalnega imena)

Prijateljstvo je konj, bi lahko rekli. Kadarkoli nam lahko pobegne. V tej vojni so se znova tepli Američani in Britanci. Razlog so bile trgovske omejitve s strani Britanije, kar Američanom ni bilo po godu, zato so napovedali junija 1812 vojno. Vojno je vzpodbudilo tudi britanski nasilni vpoklic ameriških mornarjev ter britanska pomoč Indijancem v boju proti ameriškim naseljencem. Se še komu zdi to slednje čudno?! Torej, vojna se je končala leta 1815, čeprav je bilo premirje podpisano že leto prej. Umrlo je 1600 britanskih in 2.260 ameriških vojakov. Poleg tega je v britansko okrilje pobegnilo nad 10.000 sužnjev, ki so jih naselili na območje Nove Škotske.



Bratomorna vojna Creekov

Leta 1811 je srednji del ZDA prizadel en najmočnejših potresov, Indijanci pa so bili složni v mnenju, da je moralo to nekaj pomeniti. Frakcija Rdečih Palic, podmladek Creekov, se je hotela vrniti k svojim koreninam, zato so se uprli zavojevalcem. Mladci so pobili par naseljencev, Starci pa so mlade morilce usmrtili. To je vodilo v bratomorni boj med Creek Indijanci. Boj se je prevrgel v vojno Američanov, Starih Creekov, Čerokijev in Čoktawijev proti mladim Creekom. Andrew Jackson, kasneje sedmi predsednik ZDA, je zahteval od sprtega plemena, da je podpisal premirje. 23.000 kvadratnih kilometrov indijanske zemlje je šlo vladi, kot kazen za delanje štale. Nekaj te zemlje so dobili zavezniki ZDA, Čeroki. V vojni je umrlo 1900 mladih upornikov, 500 belih naseljencev in 125 ameriških vojakov.



Vojna za neodvisnost Teksasa

Zibelka republikancev ni bila vedno ameriška. Svoje čase je pripadala Mehiki. Leta 1835 so se ameriški naseljenci v Coahuila y Tejas (Teksas) odločili, da ne bodo sedeli križem rok, ko je mehiški prezidente Antonio Lopez de Santa Anna Perez de Lebron napovedal proti-federalistično ustavo. Klali so se celo leto, na koncu pa so kavbojci zmagali leto kasneje blizu bodočega Houstona, kjer so v 18-ih minutah potolkli Mehičane in zajeli predsednika. Nastala je Republika Teksas, ki je Mehika ni priznala. Leta 1845 so ZDA sprejele medse tudi Teksas, vprašanje nove države pa je bilo rešeno šele pred Mehiško-ameriško vojno. V vojni je umrlo 1500 Mehičanov in 700 Američanov. (Razmerje vojakov je bilo 6500:2000 v prid Mehike.)



Mehiško-ameriška vojna

Ko so ZDA aneksirale Teksas, se je Mehika uprla (1846), češ da to ni prav, saj je Teksas republika upornikov. Američani vojno imenujejo Mehiška vojna, Mehičani pa Intervencija Severne Amerike. Američani so vojno forsirali, ker so hoteli še več ozemlja in širitev sužnjelastništva. Mehičani so to videli kot stvar ponosa. Kakopak. Najpomembnejša posledica te vojne je bila priključitev teritorijev Alta California in Santa Fe de Nuevo Mexico ZDA. V vojni je sodeloval enajsti predsednik ZDA, James K. Polk, zahtevala pa je 25.000 žrtev na mehiški strani in 14.000 na ameriški.



Državljanska vojna

Vojna vseh vojn v ZDA. Verjetno edina tema, o kateri Američani vedo vse. Poleg vsebine menija pri McDonaldsu. Vojna je potekala med Severom in redneck Jugom. Abraham Lincoln je s svojo republikansko stranko nasprotoval širitev sužnjelastništva v njegov del ZDA, južnjaki pa so se zavoljo tega uprli. Aprila 1861 so se začeli prvi boji, ko so Konfederativci (Jug) napadli vojaške objekte ZDA. Od takrat naprej so se klali dolga štiri leta, kjer je umrlo 258.000 Južnjakov in 360.000 Severnjakov. Posledica te Velike vojne je bila rekonstrukcija ZDA, priključitev južnih držav Zvezi in opustitev sužnjelastništva.



Špansko-ameriška vojna

Dokaj kratka vojna, ki je trajala od aprila do avgusta 1898, se je odvila zaradi ameriškega ukaza Španiji naj mirno reši kubanski osamosvojitveni boj. Protesti pro-španskih "Voluntariosev" v Havani so bili povod za ameriško intervencijo. Poslali so nadvse močno ladjo, ki so jo potem sovragi razstrelili. To in rumeni tisk sta nastrojila Američane proti Špancem, vojna pa se je po 109-ih dnevih pomorskega bojevanja končala, ZDA pa so dobile Puerto Rico, Filipine in Guam. Španci so izgubili 2159 ljudi, Američani pa 385. Bolezni so pokosile dodatnih 63.000 ljudi.



Prva svetovna vojna

Vojna, ki naj bi končala vse vojne, se je pričela z ubojem Franca Ferdinanda, končala pa po štirih letih nepredstavljive morije in 20 milijonih žrtev. ZDA so tu imele vlogo pomagačev, saj niso bili neposredno ogroženi. Verjetno jim je šlo za denar.



Druga svetovna vojna

O tej vojni vedo vsi vse, zato naj samo povem, da je bilo na strani Zaveznikov nad 50 milijonov žrtev, na strani Sil osi pa nad 12 milijonov.



Korejska vojna

Prva vojna, v kateri sta se bojevala velika bloka, ZDA in SZ. Korejci se namreč niso posebno marali, komunistična Severna Koreja pa je Južno leta 1950 napadla. Ker ni lepo, če komunisti delajo štalo, so se vpletle ZDA, v bran svojim bratom pa se je postavila Sovjetska Zveza. Tolkli so se tri leta, dokler niso podpisali sporazuma o nenapadanju. Vojna je zahtevala 474.000 mrtvih na strani Združenih Narodov in več kot milijon in pol na komunistični strani. Korejskih nedolžnih civilistov je bilo ubitih na milijone.



Vietnamska vojna

Ali Druga vojna Indokine, je trajala od leta 1956 do leta 1975. Torej skoraj dve desetletji. Spet so se stepli demokracija in komunizem, in spet sta si nasproti stali velesili. Umrlo je nad 1,4 milijona vojakov (od tega 84.000 Američanov), poraženci pa so bili Američani. Čeprav tega še danes ne priznajo.



Invazija na Prašičji Zaliv

Hladna vojna se tu še ni končala. Sovjeti so še naprej zajebavali Američane.. in obratno. ZDA so oborožile, izurile in spremljale kubanske prebežnike, ki so hoteli s prestola vreči večnega Castra. To se je zgodilo leta 1961 in močno poslabšalo kubansko-ameriške odnose. Naslednje leto so tja Sovjeti postavili rakete, kar je rodilo novo krizo. V tem incidentu je nastopalo 15.000 kubanskih vojakov, 1200 kubanskih prebežnikov z dvema agentoma CIE. Khm. Kubanci so izgubili 176 vojakov in do 5000 civilistov. Anticastrovci pa 115 mož, 1189 pa jih je pristalo v ujetništvu. Američani so kakopak spet popušili.



Invazija na Grenado

Grenadčani so ilegalno odstavili in usmrtili premierja Mauriceja Bishopa, ki so ga nastavili seveda Američani. Oktobra '83 so ZDA z Barbadosom in Jamajčani na otok poslali ladje, premagali grenadske in kubanske upornike ter odstavili Hudsona Austina. Vsega skupaj je bilo 100 žrtev na strani Grenade in 19 na strani ZDA.



Invazija na Panamo

Američani pač radi "invazirajo". Decembra 1989 so pod taktirko starega Busha zasedli Panamo in z oblasti vrgli diktatorja Noriego. Verjetno ni bil proameriški. Zanimivo je, da je bil Noriega ex-CIA, Bush starejši pa njegov šef. Noriega se je šel dvojno igro: sodeloval je s Fidelom Castrom, hkrati pa pomagal proti-mamilaški policiji (DEA) omejevati ilegalni uvoz droge. Kakopak je pomagal tudi tihotapcem. Reagan ga je hotel spraviti za zapahe zavoljo tega, Bush pa ga je hotel spraviti z oblasti, ker je Noriega prevzel oblast in ubil pravnomočno izvoljenega tekmeca, Endaro. Panama je izgubila do 1000 ljudi, ZDA 24. Civilistov je umrlo do 4000.



Zalivska vojna

Kar sinko Bush zdaj fura, je moral začeti njegov očka. Iračani so terorizirali Kuvajt, zato so jih avgusta 1990 ZDA s prijatelji napadli. Da, šlo je za nafto, saj so Iračani trdili, da jim jo Kuvajt krade. Vojno so končali po pol leta. Uradno sicer šele konec 1995. Od takrat naprej so ZDA prisotne v Saudi Arabiji, Sadam Hussein je pridobil na moči (z ZDA je podpisal premirje), Saudi so začeli sovražiti bin Ladna... Umrlo je 358 Američanov (primerjajte s trenutno vojno!) in skoraj 200.000 Iračanov.



Zalivska vojna II

O tej veste vsi vse. Poteka od marca 2003, ko so ZDA pod pretvezo varovanja sveta napadle Irak. Niso našle jedrskega orožja, niso našle teroristov. Našle pa so ogromno nafte, poslovnih priložnosti, George Bush mlajši pa je lahko ubil Sadama, ki je hotel ubiti starega Busha, ki je hotel ubiti Sadama... ah. Vojna še traja, trenutnih žrtev med civilisti je cca. 92.000, do 4500 zavezniških vojakov, stroški pa rastejo z neverjetno hitrostjo. Trenutno je nekaj nad 500 milijardami dolarjev. Glede na to, da je Bela Hiša obljubila večno vojno, se nam še nekaj časa ne obeta konec te brezvezne morije in nagnusnega bogatenja korporacij na račun nedolžnih.



ZDA = vojna...