Kapitalizem za svoj obstoj zahteva revščino. Brez izkoriščanja revnega sloja bogastvo ne more nastajati. Globalizacija je orodje, s katerim kapitalisti iščejo nove žepe, ki jih lahko izpraznijo – in tako napolnijo svoje. Če ne bi več bilo revežev, bi današnji kapitalizem propadel.
Po eni strani vidimo peščico iznajdljivih/srečnih/zlobnih, ki hrani na eksotičnih otokih milijarde dolarjev; po drugi strani pa vidimo podhranjene ljudi, ki živijo v komaj-še-stoječih barakah in delajo po 15 ur na dan, zato da lahko nahranijo svoje otroke.
Kljub temu, da nam je globalizacija prinesla internet, tropsko sadje pozimi, tuje televizijske kanale in potovanja, ima kot orodje neoliberalnega kapitalizma zelo mračno stran.
To, da naše adidaske, tipkovnice in igrače izdelujejo mladoletniki v Vietnamu in ostalih revnejših državah, že vsi vemo. Nekako nam je to »normalno«. Po drugi strani pa itak nimamo druge izbire. Ker se mega-korporacijam bolj splača proizvodnja s poceni delovno silo, skoraj ni več izdelka, ki ne bi bil narejen na Orientu.
Nedolgo tega se je govorilo o nečloveških razmerah v tovarnah Nokie na Kitajskem. Četudi ima podjetje svoj kodeks, se ga ne drži. Prav tako se ne drži mednarodnih in kitajskih zakonov. S pridom izkorišča t.i. »kitajski gospodarski čudež« - to so mlade neporočene ženske, ki se preselijo s podeželja v hitro razvijajoča se mesta in tam delajo po cele dneve za minimalno plačo. Ali pa še za toliko ne.
Pisalo se je o »švicfabrikah«, kjer začnejo svoj šiht zgodaj zjutraj in ga končajo pozno zvečer. Na drugi strani ceste stoji kompleks stanovanj za novodobne sužnje, kjer se spočijejo za naslednji dan tlake. Delavci so ločeni po spolih, ker korporacije nočejo nosečnic. Te odpustijo nemudoma.
Delajo v nevzdržnih razmerah, v nevarnem okolju, s strupenimi materiali. Zaščito si morajo kupiti sami!
Za globalizacijo težko rečemo, da nam je prinesla samo slabo. Tudi antiglobalisti niso le podivjani anarhisti, ampak opozarjajo na nevarnosti, ki jih globalizacija prinese v paketu s koristmi.
Zato prekinitev globalizacije ni edina rešitev. Le nepravice, ki jih zakrivijo »pohlepne kapitalistične svinje«, je treba popraviti in preprečiti. Globalizacija je lahko dobra stvar – le človekovih pravic ne sme teptati.
