Veterani "vojne proti terorju" se kesajo  

Vojna je sranje. Vedno je bila in vedno bo.

Škodo dela nedolžnim ljudem, naravi, kulturni zapuščini in tudi vojakom. Le politika in megakorporacije imajo očitno dobiček.

Te dni so se v Washingtonu zbrali vojni veterani aktualnih vojn; v Afganistanu in Iraku. Pričajo proti vojni in proti vojnim zločinom.

Staro gospo ubijejo le zato, ker nosi špecerijo. Taksiste pobijajo kot mačke. Možakarja ustrelijo, ker odpre vrata. Kdorkoli, ki ima v roki lopato, ki telefonira, ki stoji na strehi ali nosi zelen trak na glavi, tvega, da ga ustrelijo.

"Ljudje so bili ustreljeni že samo če so se sprehajali po svojem mestu," je priznal marinec Jason LeMieux.

Pridružilo se mu je veliko drugih vojakov in marincev, ki so se izpovedali na štiridnevni prireditvi, imenovani Winter Soldier, v Marylandu, organizirali pa so ga Iraški Veterani Proti Vojni.

Veteran Steven Casey je publiki predvajal video z racije. Na posnetku je kričala ženska, vojaki pa so vdrli v napačno hišo. "Prišli smo v napačno hišo, uničili napačen kraj. Ta ženska ne bo nikoli pozabila, kaj se je zgodilo," je dejal Casey o ponižanju in uničenju, ki ga je povzročil.

Marinec Jon Turner je spregovoril o svojem prvem uboju. Žrtev je imenoval kar "debeluh" in zanj je dejal, da je bil nedolžen. Turnerjev poveljnik je proslavil smrt ubogega Iračana. Baje je vojakom dal štiri dni dopusta, če so svojo prvo žrtev ubili z nožem.

Zazrl se je v publiko, v kateri so bili veterani, prijatelji, družine in novinarji, in dejal: "Žal mi je za sovraštvo in uničenje, ki sem ga prizadejal nedolžnim ljudem. Žal mi je za vse, kar sem storil. Nisem več taka pošast, kot sem bil."

In ni bil edini, ki se je opravičil. Veliko veteranov je prosilo za odpuščanje za vse kar so naredili, videli in verjeli. Zahtevajo, da se okupacija takoj konča.

Marinec Lance V. Emanuele pravi: "Pošiljanje mladih fantov in deklet v boj ima lahko resne posledice."

Emanuele je povedal, da so na bojišču "neprimerno ravnali" s trupli, na katera so naleteli. Običajno so vojaki z avtomobili zdrveli čeznje ali pa so se poleg njih slikali. Slika razpadajočega trupla je končala celo kot ohranjevalnik zaslona.

Perry O'Brien, zdravnik v Afganistanu, je dejal, da so trupla civilistov uporabljali za vaje medicincev.

Publika ni mogla dojeti, kaj jim pripovedujejo veterani in težko so našli smisel tem zgodbam. Najbolj šokantne zgodbe včasih niti niso bile najbolj krvave. Majhni detajli vsakodnevnih grozot so dodajali prizorom še bolj bolan pridih.

Veteran Steven Casey se je zabijal v hiše s svojim Bradleyem (tank) ali pa uničeval vodovode. Spomni se, kako se je udobno namestil na vrh neke stavbe, ko je eskadrilija bombnikov raztreščila celo mestno četrt, in si grozo ogledal.

Vojak Clifton Hicks se spominja, kako je s kolegi metal v mimoidoče Iračane plastenke vode in škatle z menze, napolnjene z izločki. Opisal jo je kot otročjo igro v maščevanju in frustraciji.

Marinec Jason Washburn je s težavo povedal zgodbo o gospodu, ki se je peljal s kolesom, poln špecerije. Pretepli so ga in mu razbili kolo.

Spomni se tudi "incidenta" pri bencinski črpalki, ki so jo morali varovati. Iračani so prišli po gorivo, vojaki pa so jih brutalno pretepli, ko pa so nedolžni reveži le pobegnili, so se hitro umaknili tudi Američani.

Veliko vojakov iz različnih enot, ki so služili ob različnih časih in na različnih lokacijah, je priznalo, da so prebivalcem okupirane države podtikali orožje, da so jih potem lahko obtožili, da so uporniki.

Washburn je dejal, da so nadrejeni to vzpodbujali, a seveda neuradno.

Celotno pričevanje se je končalo z video zgodbami Iračanov, ki so utrpeli izgubo zaradi ameriške vojske.


Tukaj je še video izpoved enega izmed tisočih vojakov. "Life is not a video game," reče med drugim... Doh?!



Več o izpovedih lahko preberete na blogu Eve Sollberger, 7Days.